<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv optičnih lastnosti površin notranjega okolja stavb na cirkadiani potencial dnevne svetlobe</dc:title><dc:creator>Potočnik,	Jaka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Košir,	Mitja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Dovjak,	Mateja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Grajeno okolje</dc:subject><dc:subject>gradbeništvo</dc:subject><dc:subject>disertacije</dc:subject><dc:subject>osvetljevanje z dnevno svetloba</dc:subject><dc:subject>cirkadiani ritem</dc:subject><dc:subject>zdravo notranje grajeno okolje</dc:subject><dc:subject>grajeno okolje</dc:subject><dc:subject>cirkadiano svetlobno okolje</dc:subject><dc:subject>cirkadiani potencial</dc:subject><dc:subject>presevnost zasteklitve</dc:subject><dc:subject>odsevnost zidov</dc:subject><dc:subject>barva zidov</dc:subject><dc:description>Izsledki zadnjih desetletij so prispevali k razumevanju, da je predvsem dnevna svetloba najpomembnejši narekovalec cirkadianega sistema in pomembno sodeluje pri usklajevanju bioritma najpomembnejših človeških telesnih funkcij. Kljub velikemu številu raziskav, opravljenih na temo povezave cirkadianega sistema z dnevno svetlobo, pa vendar še ni povsem jasno, kolikšen je vpliv lastnosti notranjega grajenega okolja na cirkadiane aspekte svetlobnega okolja. Doktorska disertacija tako obravnava tematiko vpliva optičnih in geometrijskih lastnosti notranjega okolja na cirkadiano svetlobno okolje (s poudarkom na optičnih lastnostih). Vpliv lastnosti notranjega grajenega okolja je bil ovrednoten na podlagi enostransko osvetljenih vzorčnih celičnih pisarn, katerih svetlobna okolja smo ovrednotili na podlagi meritev in simulacijskih izračunov. Analize meritev pokažejo, da ima na cirkadiani potencial v prostoru sprememba barve zidov večji vpliv kakor sprememba nasičenosti ter da je vpliv presevnosti zasteklitve na cirkadiani potencial prostora večji kakor vpliv odsevnosti zidov. To dodatno potrdimo s simulacijsko analizo, kjer se okno izkaže kot najvplivnejši arhitekturno-gradbeni element. Vpliv vseh lastnosti notranjega okolja se izkaže za dinamičnega in spreminjajočega v odvisnosti od položaja in usmerjenosti pogleda uporabnika. Dodatne simulacijske analize prostorov v različnih vremenskih razmerah in pri različnih orientacijah pokažejo, da cirkadianega okolja ne moremo vrednotiti zgolj z ustaljenimi vizualnimi metodami, razen ob specifičnih vremenskih razmerah v spektralno nevtralnih prostorih. Spoznanja iz disertacije opozarjajo na pomembnost zavedanja o cirkadianih aspektih grajenega okolja že v načrtovalski fazi in na pomembnost ozaveščanja uporabnikov stavb o lastnostih izbranih materialov, ki kot je pokazala izvedena anketa, izbirajo materiale notranjega grajenega okolja na podlagi osebnih preferenc.</dc:description><dc:publisher>[J. Potočnik]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-01-22 07:45:02</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>134634</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 551.521.16:728.2:620.9(043.3)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 148419</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 93990147</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
