Primerjava učinkovitosti zdravljenja aktivne Crohnove bolezni z začetkom v otroški dobi z delno in s popolno enteralno prehranoUrlep Žužej, Darja (Avtor) Orel, Rok (Mentor) Crohnova bolezenotrocipopolna enteralna prehranadelna enetralna prehranaKljub temu, da so številne raziskave in metaanalize pokazale, da je zdravljenje otrok in mladostnikov z aktivno Crohnovo boleznijo (CB) s popolno enteralno prehrano (PEP) primerljivo učinkovito s kortikosteroidi (KS) in bolj uspešno v vzpostavitvi sluznične remisije ter ima po smernicah Evropskega združenja za pediatrično gastroenterologijo, hepatologijo in prehrano ESPGHAN-a prednost pred zdravljenjem s KS, se v klinični praksi še vedno premalo uporablja. Najpomembnejši vzrok je v nesodelovanju bolnikov, za katere je vzdrževanje zahtevnega protokola zdravljenja, brez uživanja običajne hrane, težka naloga. Zato je vse bolj aktualno raziskovanje učinkovitosti zdravljenja z delno enteralno prehrano (DEP), kjer lahko bolniki poleg enteralne formule zaužijejo tudi nekaj običajne hrane. Dosedanje raziskave zdravljenja z DEP so ocenjevale le klinični odziv na zdravljenje, nobena raziskava do sedaj še ni raziskala učinka DEP na sluznično vnetje. Zato je bil primarni namen naše raziskave oceniti ne le klinični, temveč tudi endoskopski odziv na 6-tedensko zdravljenje z novim protokolom zdravljenja z DEP in ga primerjati s standardnim zdravljenjem s PEP. Nov protokol zdravljenja smo zasnovali z namenom izboljšanja sodelovanja bolnikov in dovoljuje, da bolniki poleg enteralne formule (75% energijskega vnosa) zaužijejo en obrok hrane dnevno s protivnetno dieto. Od začetka junija 2017 do konca februarja 2021 smo na Kliničnem oddelku za gastroenterologijo, hepatologijo in nutricionistiko (KOGHN) obravnavali 54 otrok in mladostnikov s klinično in endoskopsko potrjeno aktivno CB, ki so bili kandidati za zdravljenje z enteralno prehrano. Petnajst bolnikov smo izključili na podlagi izključitvenih kriterijev, 3 so odklonili prehransko zdravljenje in so bili zdravljeni s KS, 3 so bili zdravljeni z drugo vrsto enteralne formule, ker jim ni ustrezal okus formule, ki smo jo zaradi lastnosti in uradne registracije, da je namenjena za zdravljenje CB, izbrali kot testno. V »intention to treat« (ITT) analizo smo vključili 33 bolnikov z aktivno CB, 14 bolnikov v skupino z zdravljenjem z DEP in 19 v skupino s PEP. V skupini bolnikov z DEP je 13 bolnikov in v skupini s PEP 16 bolnikov zaključilo 6-tedensko prehransko zdravljenje in so bili vključeni v »per protocol« (PP) analizo. V PEP skupini so bili bolniki zdravljeni s polimerično enteralno formulo (Alicalm, Nutricia, Nizozemska) po standardnem protokolu s 100% energijskim vnosom, v DEP skupini pa s 75% energijskim vnosom v obliki iste enteralne formule v kombinaciji z enim obrokom dnevno s protivnetno dieto. Protivnetno dieto (PVD) smo zasnovali na podlagi CDED (angl. »Crohn’s Disease Exclusion Diet«), ki smo jo prilagodili slovenskim razmeram. CDED temelji na hipotezi, da je najpomembnejši mehanizem delovanja PEP v izključitvi določenih sestavin hrane, ki negativno vplivajo na vnetje črevesa, predvsem na črevesno pregrado in mikrobioto. Naša PVD se od CDED razlikuje po tem, da vključuje uživanje lokalno pridelane zelenjave in sadja. CDED dovoljuje uživanje riža in krompirja, naša PVD dodatno tudi ajde in prosa. PVD za razliko od CDED izključuje ocvrte jedi ter vzpodbuja uživanje zdravih rastlinskih olj, predvsem olivnega olja. Klinično remisijo, opredeljeno s kliničnim kazalcem aktivnosti CB (angl. »Pediatric CD Activity Index« (PCDAI)) < 10, je imelo v DEP skupini po ITT analizi 78,5% in v PEP skupini 68,4% bolnikov, med skupinama ni bilo statistično pomembne razlike (p = 0,698). Po PP analizi je bilo po končanem 6-tedenskem zdravljenju z DEP protokolom 84,6% bolnikov v klinični remisiji in v PEP skupini 81,3% (p = 0,999). Endoskopsko remisijo, opredeljeno z endoskopskim kazalcem aktivnosti CB (angl. »Simple Endoscopic Score-for Crohn’s Disease« (SES-CD)) ? 2, je po 6-tedenskem zdravljenju doseglo 53,8% bolnikov v DEP in 50,0% v PEP skupini (p = 0,999). Sluznično remisijo (SES-CD = 0) smo po končanem zdravljenju ugotovili pri 38,5% bolnikov v DEP in pri 43,8% v PEP skupini (p = 0,999). Povprečne vrednosti PCDAI in SES-CD so od začetka do konca 6-tedenskega zdravljenja statistično pomembno upadle v obeh skupinah, med skupinama ni bilo statistično značilne razlike v upadu PCDAI (p = 0,881) in SES-CD (p = 0,750). Od laboratorijskih izvidov so se tekom zdravljenja v obeh skupinah statistično pomembno znižale povprečne vrednosti sedimentacije eritrocitov, CRP, povprečne vrednosti trombocitov in povprečne koncentracije fekalnega kalprotektina. Med skupinama bolnikov, zdravljenih z DEP in s PEP, ni bilo statistično pomembnih razlik v upadu omenjenih laboratorijskih parametrov. Po 6-tedenskem zdravljenju pa nismo ugotovili pomembnega povišanja povprečnih vrednosti koncentracije hemoglobina v krvi in povprečnih vrednosti antropometričnih parametrov v nobeni od skupin. Rezultati naše raziskave so pokazali, da je bilo zdravljenje z novim protokolom zdravljenja z DEP primerljivo učinkovito v vzpostavitvi klinične in endoskopske remisije v primerjavi s standardnim zdravljenjem s PEP. Nov protokol zdravljenja je enostaven in dovoljuje bolnikom, da poleg enteralne formule dnevno zaužijejo en obrok hrane z manjšimi prehranskimi omejitvami, kar doprinese k boljši kakovosti življenja. Raziskovalno delo kot prispevek k znanosti vključuje zasnovo novega protokola zdravljenja z DEP s 75% energijskim vnosom z enteralno formulo in enim obrokom dnevno s protivnetno dieto. Naša raziskava je do sedaj prva in edina, ki je ugotavljala ne le klinični, temveč tudi endoskopski odziv na zdravljenje z DEP.20222022-01-15 07:15:02Doktorsko delo/naloga134447VisID: 19952COBISS_ID: 129580291sl