<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Strateški in metodološki izzivi načrtovanja kmetijske politike na področju varstva narave v Sloveniji</dc:title><dc:creator>Šumrada,	Tanja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Erjavec,	Emil	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>kmetijstvo</dc:subject><dc:subject>kmetijska politika</dc:subject><dc:subject>varstvo narave</dc:subject><dc:subject>biotska pestrost</dc:subject><dc:subject>ptice</dc:subject><dc:subject>Slovenija</dc:subject><dc:description>Kmetijstvo sodi med najpomembnejše dejavnike zmanjševanja biotske pestrosti v EU, vendar integracija varstva narave v Skupno kmetijsko politiko ostaja nezadostna. Namen doktorske disertacije je proučiti načrtovanje, učinke in vrednotenje slovenske kmetijske politike na področju ohranjanja narave. Analiza z modeli BRT je pokazala negativno povezavo med diverziteto ptic kmetijske krajine in neposrednimi plačili, okoljski ukrepi pa so imeli v obdobju 2008–2019 na diverziteto ptic šibek relativni vpliv. Diverziteta ptic je bila najvišja v odprti krajini na območjih Natura 2000 z visoko pestrostjo kmetijskih rastlin in nizko obtežbo z živino. Programsko-teoretična analiza slovenske kmetijske politike je pokazala številne vrzeli v opredelitvi intervencijske logike. Manjka predvsem opredelitev ciljev in kazalnikov, ki bi omogočali presojo uspešnosti ukrepanja. Integracija varstva narave je na strateškem nivoju omejena predvsem na prostovoljne ukrepe, strategije za preprečevanje konfliktov med naravovarstvenimi in drugimi cilji kmetijske politike pa večinoma niso opredeljene. Ocenili smo, da je bilo v programskem obdobju 2014–2020 varstvu narave namenjenih okrog 5 % (17,8–19,4 mio EUR) letnega proračuna slovenske kmetijske politike. Disertacijo zaokrožuje analiza možnosti za izboljšanje rezultatske naravnanosti kmetijsko-okoljskih ukrepov, ki je potekala s poskusom diskretne izbire (521 kmetov na območju Haloz in Krasa) ter kvalitativno tematsko analizo intervjujev s kmeti, raziskovalci, odločevalci in kmetijskimi svetovalci. Kmetje so izkazali statistično značilno večje preference do rezultatskih shem kot do shem s predpisanimi praksami ter naklonjenost do individualnega pristopa k svetovanju. Za uspešno uveljavitev rezultatskih shem je nujno izboljšanje podatkovnih podlag, raziskav trajnostnih proizvodnih modelov ter usposobljenosti kadrov v nadzornih in svetovalnih službah.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-01-14 07:15:35</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>134435</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 203135</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 95085315</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
