<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv organsko-mineralnih gnojil na pridelek krompirja (Solanum tuberosum L.) in dinamiko mineralnega dušika v tleh</dc:title><dc:creator>Sluga,	Anja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Flajšman,	Marko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kocjan Ačko,	Darja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>krompir</dc:subject><dc:subject>Solanum tuberosum</dc:subject><dc:subject>organsko-mineralna gnojila</dc:subject><dc:subject>pridelek gomoljev</dc:subject><dc:description>Krompir (Solanum tuberosum L.) je ključnega pomena za prehrano ljudi. Je okopavina, ki za dobro rast in razvoj potrebuje rahla, globoka in rodovitna tla z dovolj hranil. Za gospodarsko upravičeno pridelavo se razvijajo različna gnojila, od katerih pričakujemo povečanje pridelka gomoljev. Ena izmed novejših gnojil na trgu so organsko-mineralna gnojila. To so kombinirana gnojila, pri katerih je organskemu nosilcu, ki je naravnega izvora, na primer šota, dodano tudi mineralno gnojilo. Na fakulteti smo izvedli tri bločne poljske poskuse z dvema sortama krompirja ('KIS Sora' in 'Memphis') ter tremi načini gnojenja (1 - običajno mineralno gnojenje z 888 kg/ha NPK 6-12-24 + 6 % SO3 in 296 kg/ha KAN ob dognojevanju; 2 - SCAM OM gnojenje s 1100 kg/ha Superalbe Max in 300 kg/ha SuperRobur ob dognojevanju; 3 – kontrolno gnojenje s 760 kg/ha NPK 0-14-28 in brez dodajanja dušika). Zanimal nas je vpliv obravnavanj na pridelek krompirja ter dinamika amonija in nitrata v tleh. Dušik pri prvem in dugem vzorčenju je bil relativno izenačen na vseh parcelicah, pri tretjem pa so se pokazale razlike, največ talnega mineralnega dušika je bilo pri mineralnem gnojenju (65,7 kg/ha), najmanj pa pri OM gnojenju (48,8 kg/ha). Leto 2019 je bilo zaradi neugodnih vremenskih razmer manj ugodno za pridelavo krompirja. Pridelek sorte 'KIS Sora' je bil 15820 kg/ha, sorta 'Memphis' je dosegla 37,7 % manjši pridelek. Krompir na kontrolnih parcelah je bil drobnejši, skupni pridelek pa najmanjši in je znašal 9159 kg/ha, pri mineralnem gnojenju je pridelek dosegel 14170 kg/ha, pri SCAM organsko-mineralnem gnojenju pa je bil skupni pridelek gomoljev 15300 kg/ha.</dc:description><dc:publisher>[A. Sluga]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2022-01-14 07:15:05</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>134434</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 633.491(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 203134</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 91916547</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
