Napovedni dejavniki za težke sistemske zaplete med imunoterapijoKopač, Peter (Avtor) Košnik, Mitja (Mentor) Korošec, Peter (Komentor) alergijastrup kožekrilcevanafilaksijaimunoterapijaomalizumabbazofilecmastocittriptazabiomarkerUvod: specifična imunoterapija je edini način zdravljenja pacientov, ki so imeli težko anafilaksijo po piku kožekrilca. Med imunoterapijo lahko pride do težkih zapletov, zato jo je pri nekaterih pacientih treba prekiniti. Namen dela: ugotoviti dejavnike, ki napovedujejo težke zaplete med imunoterapijo s strupi kožekrilcev in ugotoviti, ali dodatno zdravljenje z omalizumabom omogoča varno uvedbo imunoterapije pri pacientih s ponavljajočimi se težkimi zapleti med imunoterapijo. Metode: analizirali smo pojavnost in težo sistemskih zapletov med imunoterapijo pri pacientih, pri katerih smo na Univerzitetni kliniki Golnik uvedli imunoterapijo v letih 2005–2016, ter analizirali klinične (starost, spol, teža izvorne reakcije) in imunološke (koncentracija specifičnih IgE proti celotnemu ekstraktu strupa čebele in ose ter proti posameznim rekombinatno pridobljenim alergenom, bazalna triptaza, test aktivacije bazofilcev) dejavnike tveganja za pojav sistemskih zapletov. Paciente, pri katerih smo imunoterapijo prekinili zaradi zapletov, smo zdravili z omalizumabom in ponovno poskušali uvesti imunoterapijo. Rezultati: sistemski zapleti med imunoterapijo se pojavljajo pri 10,8 %, pri 1,3 % pa smo morali imunoterapijo zaradi zapletov prekiniti. Poglavitni dejavnik tveganja za zaplete med imunoterapijo je zdravljenje s strupom čebele: med imunoterapijo s strupom čebele je imelo zaplete 23,1 %, med imunoterapijo s strupom ose pa 1,8 % pacientov (P < 0,0001). Pacienti z zapleti med imunoterapijo s strupom čebele so imeli težjo izvorno reakcijo po piku čebele (P = 0,013). Pacienti, pri katerih smo imunoterapijo s strupom čebele prekinili zaradi zapletov, so imeli višjo bazalno koncentracijo triptaze (5,23 µg/ml) v primerjavi s pacienti z obvladljivimi zapleti (4,29 µg/ml) ter pacienti brez zapletov (4,35 µg/ml) (P ? 0,01). Prav tako so imeli pacienti, pri katerih smo imunoterapijo s strupom čebele prekinili zaradi zapletov, višjo aktivacijo bazofilcev s strupom čebele pri koncentracijo 0,1 µg/ml (79,1 % ) v primerjavi s pacienti brez zapletov (39,0 %) in z blagimi zapleti (62,6 %) (P ? 0,003). Napovedni dejavnik za težke zaplete med imunoterapijo je visoka aktivnost bazofilcev pri stimulaciji z 0,1 µg/ml strupa čebele (OR (95 % CI) 1,041 (1,005–1,073), P=0,0004). Zdravljenje z omalizumabom omogoča varno in uspešno uvedbo imunoterapije pri 9 od 11 pacientov. Pojavnost zapletov med imunoterapijo je bila bistveno manjša, če je bila aktivnost bazofilcev pri stimulaciji z 0,1 µg/ml strupa čebele pod 20 % (P = 0,0004). Zaključek: potrdili smo, da obstajajo napovedni dejavniki za težke sistemske zaplete med imunoterapijo – občutljivost bazofilcev in bazalni nivo serumske triptaze. Zdravljenje z omalizumabom zmanjša občutljivost bazofilcev ter omogoča varno uvedbo imunoterapije pri pacientih, ki so imeli več težkih sistemskih reakcij med imunoterapijo. Dinamika občutljivosti bazofilcev napoveduje tudi klinični uspeh zdravljenja z omalizumabom.20222022-01-14 07:15:05Doktorsko delo/naloga134433VisID: 19949COBISS_ID: 93887747sl