<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Metoda lastne obremenitve za preizkušanje električnih kolesnih motorjev</dc:title><dc:creator>HERMAN,	JERNEJ	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bojkovski,	Jovan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Fišer,	Rastko	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>kolesni motorji</dc:subject><dc:subject>BB testna metoda</dc:subject><dc:subject>metoda lastne obremenitve</dc:subject><dc:subject>negotovost</dc:subject><dc:subject>simulacijski model pogonskega sistema</dc:subject><dc:subject>trapezoidna tokovna referenca</dc:subject><dc:subject>vztrajnostni moment rotorja</dc:subject><dc:subject>magneto uporovni tokovni senzorji</dc:subject><dc:subject>zračna reža</dc:subject><dc:subject>optični senzorski sistem</dc:subject><dc:description>Pomemben del razvoja kolesnih motorjev predstavlja področje testiranja in verifikacije. Testi se izvajajo na namenskih merilnih mestih večjih moči ali v poenostavljenem sestavu, kjer sta dva enaka motorja povezana preko sklopk in senzorja navora (angl. back-to-back test configuration – BB). V začetnem delu disertacije je BB testna metoda podrobneje ovrednotena. Zaradi časovne potratnosti in dragega merilnega sistema je primerna za uporabo v razvojni fazi motorja, manj pa za testiranja v proizvodnem procesu motorja in tekom njegove življenjske dobe. 
Doktorska disertacija z naslovom ''Metoda lastne obremenitve za preizkušanje električnih kolesnih motorjev'' predstavlja alternativno testno metodo lastne obremenitve za namen določitve motorskega izkoristka in temperaturnega odziva motorja. Lastno obremenitev motorske osi v BB testni metodi nadomesti dinamično obnašanje vztrajnostnega momenta rotorja. Za namen simulacije metode lastne obremenitve smo razvili simulacijski model celotnega pogonskega sistema in ga podrobneje ovrednotili z meritvami, izvedenimi na realnem pogonskem sistemu. Testno metodo lastne obremenitve smo želeli nadgraditi tako, da bo omogočala meritev motorskega izkoristka na širšem delovnem območju motorja in ne zgolj v nazivni delovni točki. Razvit simulacijski model smo nadgradili s trapezoidno tokovno referenco, ki zmanjšuje razmerje med amplitudno in efektivno vrednostjo faznih tokov. Izmerjeni rezultati motorskega izkoristka z BB testno metodo potrjujejo simulacijske rezultate metode lastne obremenitve. Analitična izpeljava poenostavljenih enačb motorskih izgub potrjuje primerljivost izgub med klasično BB testno metodo in metodo lastne obremenitve. Za dosego ekvivalentnosti izgub med obema testnima metodama je predstavljen analitični model, ki določa natančno obliko tokovne reference lastne obremenitve. V zaključnem delu je predstavljena primerjava merjenih vrednosti motorskega izkoristka z razvito metodo lastne obremenitve in klasično BB testno metodo v dvajsetih delovnih točkah motorskega obratovanja.
Doktorska disertacija obravnava še merilno metodo za določitev vztrajnostnega momenta rotorja,  optimizacijo merilne opreme za merjenje faznih tokov in napetosti ter direktno merilno metodo velikosti zračne reže. V sklepu so povzeta glavna spoznanja in predstavljeni prispevki k znanosti.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2022-01-05 12:40:01</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>134315</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 48781</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 92272387</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
