Atopični dermatitis pri dojenčkih in vloga medicinskih sesterPajk, Gaja (Avtor) Bizjak, Martina (Mentor) Kamenšek, Tina (Komentor) Thaler, Darja (Recenzent) diplomska delazdravstvena negaatopijaekcemmedicinska sestranegovalni problemidojenčekUvod: Atopični dermatitis, imenovan tudi atopijski ekcem ali nevrodermitis, je kronična, ponavljajoča se nenalezljiva vnetna kožna bolezen, za katero je značilno hudo srbenje. Je najpogostejša kronična vnetna bolezen dojenčkov v starosti treh mesecev, ki se pojavi pri približno 20 % otroške populacije. Tipičen je nastop bolezni v zgodnjem otroštvu. saj se pri več kot 60 % dojenčkov simptomi prvič pojavijo že pred enim letom starosti, 85 % otrok pa zboli do 5 leta življenja. Večina prizadetih dojenčkov ima vse življenje občutljivo, suho, drobno in luščečo se kožo. Namen: Namen diplomskega dela je bil na podlagi pregleda domače in tuje literature predstaviti atopični dermatitis pri dojenčkih in njegove posebnosti, ter izpostaviti vlogo medicinskih sester. Pri tem smo si postavili cilj, odgovoriti na tri postavljena raziskovalna vprašanja. Metode dela: Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela s pregledom znanstvene in strokovne ter domače in tuje literature na temo atopičnega dermatitisa pri dojenčkih in vloge medicinskih sester. Iskanje literature je potekalo med avgustom in decembrom 2020 preko mednarodnih podatkovnih baz: PubMed, Science Direct, preko portala digitalne knjižnice Univerze v Ljubljani DiKUL ter s pomočjo spletnega brskalnika Google Učenjak. Vključitveni kriteriji so bili: literatura, napisana med letoma 2010 in 2020, dostop do celotnega besedila, angleški in slovenski jezik ter primernost vsebine članka glede na naslov diplomskega dela. Izjemoma smo uporabili starejše vire le takrat, ko so bili relevantni. Rezultati: Študije dokazujejo, da imajo dojenčki z atopičnim dermatitisom največkrat težave s srbenjem, bolečino, utrujenostjo, posledica vsega tega pa je tudi nespečnost. Da zmanjšamo resnost in potek same bolezni, se priporoča dojenje, izogibanje alergeni hrani, pomembna pa je predvsem ustrezna nega kože dojenčka. Pri vsem tem imajo pomembno vlogo medicinske sestre, ki skrbijo za strokovno in pravilno izvedbo nege kože. Ne-nazadnje pa imajo glavno vlogo pri poučevanju staršev, kako lahko v domačem okolju prevzamejo vlogo medicinskih sester. Razprava in zaključek: Naše ugotovitve so pokazale, da je srbenje za dojenčka neželen dogodek in njegovo zdravstveno stanje poslabša. Na obolelem mestu je koža boleča, rdeča, otekla, suha, razpokana, nastanejo tudi ranice, kar privede do infekcije in posledično tudi do bolečine. Pri vsem tem se pojavi tudi nespečnost. Tu so avtorji enotnega mnenja, da ima lahko nespečnost na dojenčka negativne posledice, vključno z nevro-kongnitivnimi funkcijami, vedenjskimi težavami in spremenjenim razpoloženjem. Da bi nastale težave kolikor toliko omilile, se svetuje nego kože dojenčka po priporočilih medicinskih sester. Tako lahko medicinske sestre s poučevanjem zdravstvene vzgoje o negi atopične kože pripomorejo k večji samozavesti in kompetentnosti staršev dojenčka pri negi kože ter obvladovanju bolezni. Poleg te naloge imajo tudi pomembno vlogo pri teoretičnem in praktičnem poučevanju o pravilni prehrani in negi kože.[G. Pajk]20212022-01-05 07:46:32Diplomsko delo/naloga134302UDK: 616-083VisID: 111600COBISS_ID: 92037635sl