<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Uporaba čuječnosti kot terapevtskega pristopa v delovni terapiji</dc:title><dc:creator>Gulan,	Vanesa	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Galof,	Katarina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Bratun,	Urša	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>delovna terapija</dc:subject><dc:subject>okupacijska znanost</dc:subject><dc:subject>delovni terapevt</dc:subject><dc:subject>čuječnost</dc:subject><dc:subject>meditacija</dc:subject><dc:subject>na čuječnosti temelječa intervencija</dc:subject><dc:description>Uvod: Holističen pristop k obravnavi posameznika je ključna povezava med čuječnostjo in delovno terapijo. Čuječnost v delovnoterapevtski praksi lahko razumemo kot stanje zavestnega zavedanja med okupacijo in posledično kot učinkovito metodo, ki omogoča posameznikom, da kljub svoji oviranosti živijo polno življenje. Namen: Opredeliti razumevanje in uporabo čuječnosti v delovni terapiji ter raziskati dokaze za uporabo čuječnosti kot terapevtskega pristopa v delovnoterapevtski praksi. Metode dela: Izveden je bil sistematični pregled literature. Iskanje je potekalo s pomočjo Digitalne knjižnice Univerze v Ljubljani v naslednjih podatkovnih bazah: Web of Science, Directory of Open Access Journals, Scoupus in MEDLINE. Uporabljena je bila tudi dodatna literatura, pridobljena z ročnim pregledovanjem referenc. Pri iskanju smo uporabili kombinacijo različnih ključnih besed v angleščini: čuječnost, delovna terapija, delovni terapevt, na čuječnosti temelječa intervencija, meditacija. V analizo so bili vključeni znanstveni ali strokovni članki v polnem besedilu, objavljeni v angleškem jeziku med letoma 2011 in 2021 iz področja uporabe čuječnosti v delovni terapiji. Rezultati: V končno analizo je bilo vključenih 15 člankov. Večina člankov je bila objavljenih v delovnoterapevtskih revijah, 2 članka pa v drugih revijah. V raziskavah zasledimo 5 različnih oblik intervencije s pomočjo čuječnosti. Sodelovalo je najmanj 4 in največ 168 udeležencev, starih od 13 do 82 let, z različnimi patologijami, kot tudi zdravi udeleženci. Razprava in zaključek: Čuječnost v delovni terapiji razumemo na različne načine. Čuječnost v praksi lahko uporabimo kot sredstvo za dosego cilja ali kot okupacijo samo po sebi. Uporablja se v obliki formalne in neformalne prakse ter kot osebna terapevtova praksa. Razlogi za uporabo čuječnosti so: spodbujanje na uporabnika usmerjen pristop, prinašanje konteksta DT, zagotavljanje specifičnih potreb uporabnikov, izboljšanje terapevtskih veščin, omogočanje učinkovite oskrbe in pozitivnega odnosa z uporabnikom. Dokazi raziskav za uporabo čuječnosti kot terapevtskega pristopa so: zmanjšanje stresa, izboljšanje splošnega počutja in kvalitete življenja, povečanje stopnje vključenosti med izvajanjem okupacij, boljše sprejemanje bolezni in bolečine, vzpostavljanje pozitivnega odnosa do življenja, vpliv na emocionalno in psihološko stanje uporabnika, izboljšanje odnosov in zagotavljanje optimalnega dela z uporabniki. Kljub ugotovitvam je trenutna literatura na pregledano tematiko predvsem teoretična, raziskave imajo številne metodološke pomanjkljivosti, zato so za na dokazih temelječo prakso potrebne nadaljnje raziskave.</dc:description><dc:publisher>[V. Gulan]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2022-01-05 07:46:20</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>134300</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 615.851</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 111598</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 92047363</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
