Doživljanje poklicnega poslanstva specialnih in rehabilitacijskih pedagogov v odnosu do motivov za izbiro poklica in delovnega zadovoljstvaMedved, Saša (Avtor) Polak, Alenka (Mentor) Gradišek, Polona (Komentor) specialni in rehabilitacijski pedagogiSpecialni in rehabilitacijski pedagogi se za poklic v večini primerov odločajo na podlagi notranjih dejavnikov, ki so povezani z doživljanjem dela kot poslanstva. Poklicno poslanstvo se povezuje z delovnim zadovoljstvom in zadovoljstvom z življenjem, hkrati pa je tudi dejavnik, zaradi katerega specialni in rehabilitacijski pedagogi ostajajo zaposleni na tem področju. Četudi strokovni delavci v vzgoji in izobraževanju svoje delo doživljajo kot poslanstvo, jim vsakodnevna preobremenjenost lahko zmanjša motiviranost za delo in omejuje njihovo delovno zadovoljstvo, to pa lahko negativno vpliva na njihovo poučevanje in posredno na učence s posebnimi potrebami, s katerimi delajo. Z raziskovanjem odnosov med doživljanjem poklicnega poslanstva, poklicnimi motivi in delovnim zadovoljstvom je mogoče identificirati pogoje dela, ki prispevajo k večjemu delovnemu zadovoljstvu strokovnih delavcev in posredno k večji kakovosti strokovnega dela z učenci s posebnimi potrebami. Pri empiričnem delu raziskave smo uporabili kavzalno neeksperimentalno metodo in kvantitativni raziskovalni pristop. Anketirali smo 105 specialnih in rehabilitacijskih pedagogov. Ugotovitve naše raziskave kažejo, da so se anketiranci za poklic odločili na podlagi notranjih dejavnikov. Med zunanjimi dejavniki – ti so pri anketirancih imeli manjši vpliv na izbiro poklica – izstopa motiv, da so se za poklic odločili po čistem naključju. Podatki raziskave kažejo, da anketiranci v veliki meri doživljajo svoje delo kot poslanstvo in da so s svojim delom zadovoljnejši tisti, ki svoje delo doživljajo kot poslanstvo. Pri proučevanju povezanosti med izraženostjo poklicnega poslanstva in delovno dobo smo ugotovili, da se poklicno poslanstvo pri anketirancih naše raziskave ne razlikuje glede na delovno dobo. Na podlagi povprečnih vrednosti poklicnega poslanstva po posameznih razredih delovne dobe smo ugotovili, da imajo posamezniki s 4–6 leti delovnih izkušenj najbolj izraženo poklicno poslanstvo, najmanj pa posamezniki s 7–18 leti delovnih izkušenj. Naša raziskava je še pokazala, da se delovno zadovoljstvo anketirancev ne razlikuje statistično pomembno glede na njihovo delovno dobo. Povprečne vrednosti delovnega zadovoljstva so sicer najvišje pri posameznikih z najdaljšo delovno dobo, najnižje pa pri začetnikih in pri tistih s 7–18 leti delovnih izkušenj. Zaradi številnih pozitivnih vidikov doživljanja dela kot poslanstva bi bilo smiselno oblikovati strategije, s katerimi bi pripomogli k spodbujanju ali razvijanju občutka poklicnega poslanstva pri SRP že v času študija in v prvih letih zaposlitve.20212021-12-28 04:18:20Magistrsko delo/naloga134184COBISS_ID: 91030019sl