<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Testi ravnotežja za prepoznavo in oceno posledic blage nezgodne poškodbe možganov</dc:title><dc:creator>Meglič,	Eva	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Puh,	Urška	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Lipovšek,	Tjaša	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Rugelj,	Darja	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>fizioterapija</dc:subject><dc:subject>pretres možganov</dc:subject><dc:subject>ocenjevanje ravnotežja</dc:subject><dc:subject>merske lastnosti</dc:subject><dc:subject>sistem točkovanja napak pri ravnotežju</dc:subject><dc:subject>test tandemske hoje</dc:subject><dc:description>Uvod: Blaga nezgodna poškodba možganov (NPM) je opredeljena kot zapleten patofiziološki proces, do katerega pride v možganih kot posledica udarca v glavo ali izpostavljenosti eksploziji. Čeprav ni smrtno nevarna, lahko ima resne posledice. Pravilna diagnoza oziroma prepoznava in primerna obravnava po blagi NPM sta pomembna koraka za zmanjševanje možnih posledic. Namen: Povzeti izsledke raziskav o merskih lastnostih testov ravnotežja za prepoznavo ali oceno posledic blage nezgodne poškodbe možganov. Metode dela: Literaturo smo iskali v podatkovni zbirki PubMed. Iskanje je zajelo raziskave v angleškem jeziku, objavljene do vključno junija 2021. Rezultati: V pregled je bilo vključenih 26 raziskav. Skupno je bilo v raziskave vključenih 4665 preiskovancev, od tega 2459 zdravih in 1415 po blagi NPM. V 18 raziskavah so izvajali sistem točkovanja napak pri ravnotežju, v enajstih njegovo modificirano različico, v eni pa s kognitivno nalogo ter v eni raziskavi test stoje na eni nogi. V petih raziskavah so izvajali test tandemske hoje in v po eni raziskavi s kognitivno nalogo, test kompleksne tandemske hoje in modificiran test dosega z nogo v osmih smereh. Izsledki raziskav kažejo, da sta med testi statičnega ravnotežja najprimernejša sistem točkovanja napak pri ravnotežju in njegova modificirana različica. Testa imata podobno občutljivost, medtem ko ima modificiran sistem točkovanja napak pri ravnotežju višjo specifičnost. Med testi za oceno dinamičnega ravnotežja je najprimernejši test tandemske hoje, ki ima najvišjo zanesljivost posameznega preiskovalca, čeprav pri zdravih. Sistem točkovanja napak pri ravnotežju, modificiran sistem točkovanja napak pri ravnotežju in test tandemske hoje so imeli najboljšo razločevalno veljavnost v akutnem obdobju (&lt; 72 ur) po blagi NPM. Zaključek: Sistem točkovanja napak pri ravnotežju, modificiran sistem točkovanja napak pri ravnotežju in test tandemske hoje so cenejši in lažje izvedljivi kot testi z visokotehnološkimi napravami ter imajo zadovoljive merske lastnosti, tako da bi lahko bili ustrezni za uporabo na terenu. Najbolj sta proučena testa za oceno statičnega ravnotežja, medtem ko so za merske lastnosti testov za dinamično ravnotežje potrebne nadaljnje raziskave.</dc:description><dc:publisher>[E. Meglič]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-12-25 07:46:05</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>134158</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 615.8</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 111528</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 91009027</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
