Razvoj in validacija metode za ekstrakcijo in kvantifikacijo klorokina in desetilklorokina v krvi, urinu in izbranih tkivih podganMajhenič, Eva (Avtor) Trontelj, Jurij (Mentor) klorokindesetilklorokinrazvoj in validacija metodeekstrakcija iz krviurina in tkivUHPLC-MS/MSOsrednja točka magistrske naloge je analitika klorokina, ki ga uporabljamo kot antimalarik, vrednotijo pa ga tudi kot potencialno učinkovino v boju proti virusu Sars-CoV-2. Nalogo smo izvedli v podporo študiji in vivo, za preučevanje farmakokinetičnih lastnosti nove farmacevtske oblike s klorokinom, ki so jo izvedli na Inštitutu za patologijo, na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Farmakokinetika klorokina in njegovega aktivnega metabolita desetilklorokina še ni povsem razjasnjena, predvsem slabo raziskana je njuna tkivna distribucija. Namen magistrskega dela je bil razviti in validirati bioanalizno metodo za merjenje koncentracije klorokina in njegovega aktivnega metabolita desetilklorokina v krvi, urinu in v nekaterih tkivih podgan in te metode potem tudi uporabiti na vzorcih iz študije. Med razvojem postopka priprave vzorcev smo preizkusili ekstrakcijo na trdnem nosilcu z reverzno-faznim in ionsko-izmenjevalnim mehanizmom retencije ter ekstrakcijo tekoče-tekoče z različnimi organskimi topili. Slednji postopek se je izkazal za najboljšega, kot ekstrakcijsko topilo pa smo uporabili tercbutilmetil eter. Optimizirali smo tudi kromatografske in masno spektrometrične parametre. Razvito metodo smo ovrednotili na osnovi deloma prilagojenih kriterijev smernic Evropske agencije za zdravila za validacijo bioanaliznih metod in jo aplicirali na vzorce, pridobljene pri študiji in vivo. V podganji krvi smo izmerili (1339 ± 280) μg/L klorokina in (419 ± 62) μg/L desetilklorokina, v urinu pa (30820 ± 8955) μg/L klorokina in (7495 ± 2510) μg/L desetilklorokina. Koncentracija klorokina v jetrih je bila (230 ± 217), v ledvicah (121 ± 91), v srcu (15 ± 9), v skeletnih mišicah (3,6 ± 1,1), v možganih (1,9 ± 1,4) in v maščevju (1,9 ± 0,8) μg/g tkiva. Koncentracija desetilklorokina je bila večkrat nižja: v jetrih (54 ± 34), v ledvicah (21 ± 0,5), v srcu (3,7 ± 1,0), v skeletnih mišicah (0,4 ± 0,1), v možganih (0,6 ± 0,4) in v maščevju (0,6 ± 0,2) μg/g tkiva. Pridobljeni rezultati kažejo na uspešnost razvite metode za podporo predklinični študiji, razkrivajo pa tudi zelo neenakomerno distribucijo klorokina in njegovega aktivnega metabolita po krvi, urinu in po organih ter dobro sovpadajo z do sedaj znanimi informacijami.20212021-12-24 13:17:44Magistrsko delo/naloga134141VisID: 86719sl