Primerjava uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije pri poučevanju pred in po ukrepih zaradi prvega vala epidemije covida-19Bergant, Neža (Avtor) Rugelj, Jože (Mentor) informacijsko-komunikacijska tehnologijaV letu 2020 so ukrepi zaradi epidemije covida-19 od učiteljev zahtevali spremenjen način poučevanja ne glede na njihovo stopnjo digitalne kompetentnosti in predhodnih izkušenj. Poučevanje je potekalo preko medmrežja, saj so bile izobraževalne ustanove zaradi izrednih ukrepov, ki so trajali od marca do maja 2020, zaprte. V raziskavi, ki smo jo izvedli v okviru magistrskega dela, smo želeli ugotoviti mnenje učiteljev o poučevanju z uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije v šolah in primerjati stanje pred1 in po2 izrednih ukrepih zaradi prvega vala epidemije covida-19. S preučevanjem strokovne literature smo opredelili informacijsko-komunikacijsko tehnologijo, navedli evropska in slovenska prizadevanja za vključitev le-te v učni proces, povezali IKT in opremljenost osnovnih šol, opredelili digitalne kompetence, modele in okvirje za vključevanje IKT v poučevanje v šolah ter znotraj tega podrobno predstavili Evropski okvir digitalnih kompetenc izobraževalcev (DigCompEdu) z izbranimi kompetencami, ki so po našem mnenju ključne za uporabo IKT pri pouku v šoli, in ki smo jih uporabili tudi v empiričnem delu. Na podlagi študija strokovne literature pa smo povzeli tudi predvidevanja različnih avtorjev v zvezi s poučevanjem v prihodnosti. Cilj magistrskega dela je bil pridobiti in primerjati mnenja učiteljic in učiteljev3, ki so v koledarskem letu 2020 poučevali na razredni stopnji, o uporabi IKT pri poučevanju v šoli kot tudi njihovi samooceni digitalnih kompetenc na podlagi DigCompEdu pred in po ukrepih. V zvezi z uporabo IKT pri poučevanju v šoli nas je zanimalo mnenje učiteljev o pogostosti uporabe le-te; o programskih orodjih in virih podatkov, ki so jih učitelji uporabljali pri svojem poučevanju in o opremljenosti šol z IKT pred in po ukrepih. Za smisleno uporabo digitalne tehnologije pri poučevanju pa učitelji poleg pedagoških potrebujejo tudi digitalne kompetence, zato nas je zanimalo, na kakšen način pridobivajo znanje o uporabi IKT pri poučevanju v šoli, kako pogosto ga pridobivajo, kakšna je njihova samoocena digitalnih kompetenc (digitalnega stalnega strokovnega spopolnjevanja, izbiranja digitalnih virov, poučevanja in aktivnega vključevanja učencev) na podlagi okvirja DigCompEdu in kako pomembne so jim bile navedene kompetence pred in po ukrepih. Rezultati raziskave so pokazali, da se je po mnenju učiteljev po ukrepih izboljšala pogostost smiselne uporabe IKT pri poučevanju v šoli v primerjavi s situacijo pred ukrepi. Programska orodja in viri podatkov, ki so jih učitelji najpogosteje uporabljali pri poučevanju z IKT v šoli, so (prvi trije najpogostejši) enaki pred in po ukrepih (YouTube, e-učbeniki, Google Drive), spremenilo pa se je število uporabljenih programskih orodij. Po ukrepih so pogosteje uporabljali programska orodja, ki so jih uporabljali že pred ukrepi, začeli pa so uporabljati tudi druge vire podatkov in programska orodja (npr. Padlet, One Note, 1KA, Mentimeter). Ugotovili smo, da so učitelji po ukrepih pogosteje in na različne načine pridobivali znanje o uporabi IKT pri poučevanju v šoli – število izobraževanj se je po ukrepih povečalo skoraj pri vseh načinih poučevanja, predvsem za spletno izobraževanje. Enako je ostalo samo pri izobraževanjih, ki jih je organizirala šola. Zmanjšalo pa se je število učiteljev, ki po ukrepih niso pridobivali znanja o uporabi IKT pri poučevanju v šoli. Za uporabo digitalne tehnologije v učnem porcesu pa je pomembna tudi opremljenost šol z IKT, za katero je analiza rezultatov pokazala, da so po mnenju učiteljev šole po ukrepih bolje opremljene z IKT kot pred ukrepi. Rezultati glede samoocen digitalnih kompetenc (digitalnega stalnega strokovnega spopolnjevanja, izbiranja digitalnih virov, poučevanja in aktivnega vključevanja učencev) so na podlagi okvirja DigCompEdu pokazali, da so učitelji po ukrepih izboljšali tudi svoje samoocene, ki so, kljub vplivu samozavesti učiteljev pri ocenjevanju, približen pokazatelj stopnje digitalne kompetentnosti učiteljev glede posameznih digitalnih kompetenc. To pomeni, da lahko rečemo, da so učitelji po ukrepih izboljšali svoje digitalne kompetence in jim po ukrepih namenjajo večjo pomembnost kot pred njimi. Analiza rezultatov je pokazala, da so tako pred kot tudi po ukrepih učitelji v okviru DigCompEdu pri sebi najslabše (s stopnjo kompetentnosti A1) ocenili digitalno kompetenco aktivnega vključevanja učencev, najboljše (s stopnjo kompetentnosti C2) pa so pred ukrepi ocenili digitalno stalno strokovno spopolnjevanje, po ukrepih pa digitalni kompetenci poučevanja in izbiranja digitalnih virov. Mnenja in izkušnje učiteljev bodo v pomoč pri iskanju načinov za izboljšanje poučevanja z uporabo IKT v šolah ter pri boljši organiziranosti in pripravi na podobne situacije v prihodnosti, ko bodo digitalna tehnologija in kompetence udeležencev za z IKT podprtim izobraževanjem ključnega pomena.20212021-12-24 04:32:48Magistrsko delo/naloga134121COBISS_ID: 90763779sl