<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Samozaznave učinkovitosti kognitivnih funkcij pri pacientih po nevroloških okvarah</dc:title><dc:creator>Šuster,	Alja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Podlesek,	Anja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Čižman Štaba,	Urša	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>samozaznave</dc:subject><dc:subject>kognitivne funkcije</dc:subject><dc:subject>kognitivne okvare</dc:subject><dc:subject>možganske okvare</dc:subject><dc:subject>izvršilne funkcije</dc:subject><dc:subject>spomin</dc:subject><dc:description>Vedno več raziskav kaže na to, da so samozaznave pomemben napovednik kognitivnih primanjkljajev. Ne zgolj pri starejši zdravi populaciji, temveč tudi pri mlajših bolnikih, ki trpijo za nevrološkimi okvarami. Številni raziskovalci navajajo, da so lahko samozaznave kognitivnih primanjkljajev pomemben prvi znak v procesu diagnosticiranja nevroloških bolezni ali kognitivnega upada. Zaznavanje lastne kognitivne učinkovitosti kot slabše vodi tudi v nižjo samopodobo in depresivno stanje. Namen raziskave je bil raziskati povezave med dejansko diagnostično izmerjenimi kognitivnimi težavami ter samozaznavami kognitivnih funkcij pri pacientih z možganskimi okvarami. Poleg tega smo želeli razviti pripomoček za merjenje samozaznav kognitivnega delovanja v slovenskem jeziku. V raziskavi je sodelovalo 205 udeležencev. Prvi vzorec je vključeval 151 normativnih starejših posameznikov (povprečna starost je bila 73 let, SD = 7 let), drugi vzorec pa 54 pacientov URI Soča (povprečna starost je bila 51 let, SD = 15 let). Po podpisu soglasja za sodelovanje so udeleženci rešili prirejen Vprašalnik o spremembah kognitivnih funkcij – CCI z 20 postavkami. Pri kliničnem vzorcu smo pridobili tudi anamnestične in nevropsihološke diagnostične podatke (rezultate testov pozornosti, izvršilnih funkcij in spomina). Psihometrične značilnosti adaptiranega vprašalnika so se izkazale za ustrezne, faktorska analiza je pokazala enofaktorsko strukturo vprašalnika ( je znašala 0,97 na normativnem in 0,77 na kliničnem vzorcu).
Po pričakovanjih je pri normativni skupini starost statistično značilno napovedovala slabšo oceno lastnega kognitivnega delovanja. Pri klinični skupini so bile slabše samoocene kognitivnega delovanja povezane z objektivnimi kognitivnimi okvarami. Adaptirani vprašalnik o spremembah kognitivnih funkcij bi bil tako lahko uporaben za zgodnjo diagnozo kognitivnega upada.</dc:description><dc:publisher>[A. Šuster]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-12-23 15:58:12</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>134111</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 159.97:159.95(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 492637</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 92431363</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
