Pomen in učinki procesa fokusinga v kontekstu relacijske družinske terapijeVrhunc Tomazin, Mateja (Avtor) Simonič, Barbara (Mentor) procesrazvojspremembepomikanje naprejimplicitnotelointerakcija telo-okoljefelt sensefokusingrelacijski model zakonske in družinske terapijeintegracijasamopomočDoktorska disertacija obravnava poseben način vstopanja na implicitno področje posameznikove izkušnje, imenovan fokusing, ki ga je razvil in utemeljil E. Gendlin. Namen dela je bil raziskati pomen in učinke procesa fokusinga v kontekstu relacijske družinske terapije. V teoretičnem delu disertacija ponudi pregled teorije o fokusingu, razloži bistvene koncepte fokusinga, kako izsledki sodobne nevroznanosti podprejo tako principe fokusinga kot relacijske družinske terapije. Predstavi osrednji del fokusinga, notranjega referenta oz. felt sense (občuteno zaznavo) ter tudi teoretični pogled na možnosti križanja fokusinga in relacijske družinske terapije v integrativni model psihoterapije. Raziskovalni del naloge je sestavljen iz kvalitativnega in kvantitativnega dela. Oba sta potekala po zaključenem ciklusu relacijske družinske terapije (12 srečanj). Namen prvega, kvalitativnega dela, je bil raziskati, kako posamezniki doživljajo sam proces fokusinga. V ta del je bila vključena le raziskovalna skupina, ki se je za namene raziskave pol leta usposabljala za uporabo fokusinga v obliki izkustvene delavnice. Analiza je razkrila pet glavnih kategorij doživljanja sprememb udeležencev, ki jih je sinteza povezala v implicitno teorijo. Osrednji izsledek kvalitativnega dela raziskave je, da so udeleženci vstopili v proces vzpostavljanja utelešenega, pristnega stika s sabo na globlji in višji ravni uglašene prisotnosti, kar jih je usmerilo tudi v presežne dimenzije. Njihova izkušnja so bile tudi spremembe v medosebnih odnosih, dojetje procesnosti vzpostavljanja notranjega odnosa in sprememb pa jim je med drugim omogočilo spoznanje, da preskakovanje procesa ni konstruktivno za rast in resnične spremembe. Dodatno so doživeli fokusing v paru kot dragocen pripomoček za samopomoč po dobljenih učinkih v procesu relacijske družinske terapije. Drugi, kvantitativni del razišče, kako se proces fokusinga odraža na izbranih področjih posameznikovega delovanja, in sicer na področjih čustvenega procesiranja, samospoštovanja, negativnih čustvenih stanj depresije, anksioznosti in stresa ter na področju medosebnih odnosov. V tem delu je bila poleg raziskovalne skupine vključena še primerjalna. Rezultati kvantitativnega dela raziskave dopolnjujejo ugotovitve kvalitativnega dela, predvsem na področju doživljanja simptomov depresije in procesiranja čustev. Komponenta čustvene stabilnosti se je pomembno izboljšala, medtem ko se je stopnja zmožnosti presojanja in uporabe čustev statistično pomembno poslabšala. Samoocena udeležencev na področju samospoštovanja ni pokazala razlik. Spremembe v pojavnosti simptomov anksioznosti, depresije in doživljanja stresa so se z izjemo depresivnosti pokazale statistično nepomembne. Udeleženci so poročali o pomembno manjšem številu simptomov depresije. Tudi spremembe v načinu navezovanja stikov v medosebnih odnosih niso bile statistično pomembne, čeprav se je nepomembno nakazal trend povečanja varne navezanosti in zmanjšanja ne-varnih oblik navezanosti. Pomembnih razlik med raziskovalno in primerjalno skupino kvantitativna metodologija raziskovanja ni prikazala. Disertacija metodo fokusinga osvetli kot smiseln in uporaben pripomoček v procesu relacijske družinske terapije in tudi kot orodje samopomoči po zaključenem terapevtskem procesu.[M. Vrhunc Tomazin]20202021-12-23 12:47:53Doktorsko delo/naloga134098UDK: 159.964(043.3.)VisID: 26972COBISS_ID: 90111235sl