<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv toplotne obdelave na lastnosti aluminijeve zlitine EN AW-2011</dc:title><dc:creator>Kos,	Kevin	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Fajfar,	Peter	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Cvahte,	Peter	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>zlitina EN AW 2011</dc:subject><dc:subject>mehanske lastnosti</dc:subject><dc:subject>mikrostrukturne lastnosti</dc:subject><dc:subject>toplotna obdelava.</dc:subject><dc:description>Zlitina EN AW 2011 spada med toplotno utrjevalne zlitine, ki po ustrezni termomehanski obdelavi dosežejo visoke trdnostne lastnosti zaradi procesa izločevalnega utrjevanja. Glavni legirni element te zlitine je baker z masnim deležem 5-6 %. Dodatek svinca v masnem deležu med  0,2-0,6 % omogoča dobro obdelavo na avtomatskih obdelovalnih strojih. Najpogostejši izdelki so cevi, palice in profili. Namen diplomske naloge je primerjava mehanskih in mikrostrukturnih lastnosti iztiskanih palic dimenzije 35 mm, zlitine EN AW 2011, ki so bile izdelane po treh različnih tehnoloških postopkih. V prvem postopku so bile palice gašene na stiskalnici in izločevalno utrjevane, v drugem postopku so bile palice raztopno žarjene in gašene v solni kopeli, sledilo je še izločevalno utrjevanje . Tretji tehnološki postopek pa je kombinacija obojnega, to pomeni da smo palice najprej gasili na stiskalnici nato raztopno žarili in gasili v solni kopeli. Postopek smo še zaključili z izločevalnim utrjevanjem. Vhodna surovina je drog dimenzije 282 mm in dolžine 6900 mm, ki ga v stružnem centru, ki je lociran v obratu PP Cevarna, postružijo na premer 275 mm in razrežejo v okroglice dolžine 1400 mm. Iz droga smo odrezali tudi disk na katerem smo naredili na robu, sredini in pa na d/4 analizo mikrostrukture. Na disku smo izvedli tudi kemijsko analizo in pa analizo mehanskih lastnosti. Nato smo pripravljeno okroglico segreli v indukcijski peči in jo v enem primeru gasili in iztisnili, v drugem primeru smo pa neposredno po ogrevanju izvedli iztiskanje na 35 MN indirektni iztiskalnici. Uporabili smo tri žilno plosko orodje. Pri razrezu smo odvzeli vzorce vseh treh žil v stanju T1 in pa T1A. Sledilo je raztopno žarjenje in gašenje v solni kopeli na temperaturi 520 °C ± 10 °C in času 300 s nato še izločevalno utrjevanje, tako da smo prišli do stanja T6 in pa novega stanje T6A. Stanje T5A dosežemo tako, da material v stanju T1A po iztiskanju izločevalno utrjujemo. Izločevalno utrjevanje je potekalo 4 h  pri temperaturi 190 °C in 12 h pri temperaturi 170 °C. Na palicah smo izvedli kemijsko analizo, analizo mehanskih in pa mikrostrukturnih lastnosti.</dc:description><dc:publisher>[K. Kos]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-12-23 12:17:47</dc:date><dc:type>Višješolska diplomska naloga</dc:type><dc:identifier>134079</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 669</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 84207</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 92247043</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
