<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Uvedba metode za ugotavljanje odpornosti bakterije Chlamydia trachomatis proti makrolidom</dc:title><dc:creator>Marušić,	Monika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Keše,	Darja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>klamidije</dc:subject><dc:subject>Chlamydia trachomatis</dc:subject><dc:subject>spolno prenosljive okužbe</dc:subject><dc:subject>protimikrobna odpornost</dc:subject><dc:subject>makrolidi</dc:subject><dc:subject>23S rRNK</dc:subject><dc:subject>mutacije</dc:subject><dc:description>Chlamydia trachomatis je najpogostejša bakterijska povzročiteljica spolno prenosljivih okužb v svetovnem merilu. Večinoma okužbe potekajo asimptomatsko, ki v odsotnosti zdravljenja vodijo v resne zdravstvene zaplete. Za zdravljenje klamidijske okužbe se priporoča azitromicin ali doksiciklin. Oba antibiotika spadata v skupino bakteriostatičnih antibiotikov, ki z vezavo na 23S rRNK in 16S rRNK blokirajo sintezo beljakovin. Stopnje neuspešnega zdravljenja so dokaj visoke (8–23 %), najpogostejša vzroka sta ponovna okužba po prekinitvi zdravljenja ali razvoj heterotipske odpornosti. Odpornost proti makrolidom je lahko posledica mutacij v genu za 23S rRNK, ki ovirajo vezavo in interakcijo antibiotika s tarčnim mestom delovanja. Za ugotavljanje občutljivosti klamidije za antibiotike in določanje minimalne inhibitorne koncentracije (MIK) se najpogosteje uporablja metoda gojenja v celični kulturi ob prisotnosti antibiotika v različnih koncentracijah, vendar se test zaradi zahtevnosti izvedbe in manjše občutljivosti uporablja le izjemoma. Namen magistrske naloge je vzpostavitev učinkovite metode za preverjanje prisotnosti mutacij v domeni V 23S rRNK, ki posredujejo odpornost proti makrolidom. V raziskavo smo vključili 58 vzorcev DNK kliničnih izolatov z večkrat potrjeno okužbo s C. trachomatis, kljub antibiotični terapiji. 36 vzorcev DNK smo uspešno pomnožili z alelno specifičnimi oligonukleotidi in izvedli sekvenciranje. Na podlagi bioinformacijske analize na pozicijah A2057, A2058, A2059 in T2611 (štetje po E. coli) nismo našli mutacij, ki vodijo v  razvoj odpornosti proti makrolidom. V skladu s pričakovanji smo uspešno uvedli molekularno metodo, ki nam omogoča dokazovanje mutacij, ki posredujejo odpornost proti makrolidom.</dc:description><dc:publisher>[M. Marušić]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-12-23 12:15:11</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>134071</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 579.61:616.98:579.882:577.2.08</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 203077</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 91211267</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
