<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Povezanost izbranih polimorfizmov v genu za XRCC6 s hitrostjo napredovanja kronične limfocitne levkemije</dc:title><dc:creator>Štor,	Jerneja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Šmid,	Alenka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Markovič,	Tijana	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>kronična limfocitna levkemija (KLL)</dc:subject><dc:subject>gen XRCC6</dc:subject><dc:subject>SNP rs2267437</dc:subject><dc:subject>SNP rs5751129</dc:subject><dc:subject>analiza preživetja po Kaplan – Meierju</dc:subject><dc:description>Polimorfizmi v bližini regulatornih delov gena XRCC6 so povezani z večjim tveganjem za pojav rakavih obolenj, kamor prištevamo tudi KLL. Večjo pojavnost rakavih obolenj so v azijski populaciji zaznali pri nosilcih alela G pri rs2267437 ter nosilcih alela C pri rs5751129. 
Namen magistrskega dela je bil ugotoviti, ali pojavnost določenih alelov/genotipov predstavlja napovedni dejavnik tveganja za slovensko populacijo bolnikov s KLL. Iz polne krvi bolnikov s KLL (N = 233) in kontrolne skupine (N = 121) smo izolirali DNA in z uporabo hidrolizirajočih sond TaqMan® določili genotipe za XRCC6 rs2267437 in XRCC6 rs5751129. V drugem sklopu smo preučevali vpliv genotipa ter kliničnih podatkov na hitrost napredovanja KLL, prikazanih kot čas, ki preteče od diagnoze do uvedbe terapije. V analizo preživetja po Kaplan – Meierju smo vključili 144 bolnikov s KLL. 
Rezultati magistrske naloge kažejo, da sta rs2267437 in rs5751129 v slovenski kohorti bolnikov in zdravih posameznikov v skladu s HW ravnotežjem. Med rizičnim alelom G (p = 0,6705) oz. rizičnima genotipoma CG in GG (p = 0,51) pri rs2267437 in rizičnim alelom C (p = 1,00) oz. rizičnima genotipoma CT in CC (p = 1,00) pri rs5751129 ter večjim tveganjem za pojav KLL v slovenski populaciji ni povezave, zato se le-ti ne morejo uporabiti kot napovedni dejavniki tveganja. Pojavnost polimorfizmov v slovenski populaciji se razlikuje od azijske populacije (p rs2267437 &lt; 0,0001, p rs5751129 = 0,04), kjer obstaja povezava med genotipom in večjim tveganjem za pojav rakavih obolenj, ne razlikuje pa se od evropske (p rs2267437 = 0,67, p rs5751129 = 1,00), kjer tovrstne povezave niso dokazali. Ugotovili smo, da ni razlik v razporeditvi alelov (p rs2267437 = 0,48 p rs5751129 = 0,38) ali genotipov (p rs2267437 = 1,00, p rs5751129 = 0,14) med moškimi in ženskimi bolniki KLL. Nadalje smo ugotovili, da rizična genotipa CG in GG pri rs2267437 (p dominantni model = 0,58, p recesivni model = 0,51) in rizična genotipa CC in CT pri rs5751129 (p dominantni model = 0,34, p recesivni model = 0,44) ne vplivata na hitrejši potek bolezni pri bolnikih s KLL. Spol ne vpliva na hitrost napredovanja bolezni pri bolnikih s KLL (p = 0,41). Bolniki z neugodnimi citogenetskimi preureditvami; del(11q22) in del(17q13) imajo hitrejši potek bolezni napram bolnikom z ugodnimi citogenetskimi preureditvami (p = 0,016). Bolniki v stadiju B ali C po Binetu imajo hitrejši potek bolezni napram tistim v stadiju A (p &lt; 0,0001).</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-12-15 07:45:18</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>133765</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 86659</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
