Encimska aktivnost kot indikator revitalizacije tal po remediacijiGantar, Anja (Avtor) Leštan, Domen (Mentor) potencialno strupene kovineremediacijadodatkitalni encimitalni mikroorganizmifotosintetski parametriRemediacija tal zmanjša škodljivost onesnažil, vendar lahko spremeni prvotno talno bioto in encime. V preteklosti onesnažena kisla tla iz Arnoldsteina (Avstrija) in karbonatna tla iz Mežice (Slovenija) smo spirali s 30 in 100 mmol/kg etilendiamin tetraacetata (EDTA) in s tem učinkovito odstranili 78 % in 60 % Pb, 20,5 % in 36 % Zn ter 83 % in 61 % Cd. V pognojena remedirana avstrijska in slovenska tla smo dodali 2,5 %, 5,0 % in 10,0 % (w/w) neonesnaženih tal oziroma komposta. Za kontrolo smo uporabili originalna in remedirana tla brez dodatkov. Tla smo nasuli v plastična vedra in vanje posejali špinačo (Spinacia oleracea L.). Poskus je potekal v treh ponovitvah na obravnavanje in je trajal 15 tednov. Merili smo kemijske lastnosti tal, encimsko aktivnost v tleh, maso špinače in njeno fotosintetsko aktivnost. Remedijacija avstrijskih tal je zmanjšala aktivnost ureaze in povečala aktivnost ß-glukozidaze. Aktivnost dehidrogenaze ni bila značilno različna v primerjavi z originalnimi tlemi. Nasprotno pa je uporaba velike koncentracije EDTA v slovenskih tleh, ki je bila potrebna za učinkovito remediacijo karbonatnih tal, povzročila izrazito značilno zmanjšanje encimske aktivnosti (povprečno 3,2-krat). Dodatek komposta v avstrijska tla je značilno povečal aktivnost dehidrogenaze, biooglje pa je značilno povečalo aktivnost ß-glukozidaze. Dodatek komposta in tal sta vrnila encimsko aktivnost slovenskih tal nazaj na izhodiščno raven originalnih tal. Pri izmerjenih fotosintetskih parametrih špinače (fluorescenca klorofila, meritve izmenjave plinov in vrednost SPAD) na zadnji dan poskusa med obravnavanji bilo značilnih razlik.[A. Gantar]20212021-12-14 08:15:12Magistrsko delo/naloga133752UDK: 631.453:504.5:631.46:502.174(043.2)VisID: 203022COBISS_ID: 88895747sl