<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Karakterizacija biorazgradljivih zlitin iz sistema Fe-Mn sintetizirane s selektivnim laserskim taljenjem</dc:title><dc:creator>Kraner,	Jakob	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Godec,	Matjaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Paulin,	Irena	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Medved,	Jože	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>biorazgradljive zlitine FeMn</dc:subject><dc:subject>selektivno lasersko taljenje</dc:subject><dc:subject>procesni parametri</dc:subject><dc:subject>karakterizacija materialov</dc:subject><dc:subject>hitrost korozije</dc:subject><dc:description>Nepogrešljiva prisotnost kovinskih materialov v medicinskih aplikacijah je z najnovejšimi izzivi in trendi prehoda iz stalnih na začasne implantante bila razširjena tudi na raziskovanje biorazgradljivih kovinskih materialov. Glede na pomanjkljivosti prepočasne razgradnje zlitin na osnovi Fe, se dodatek Mn ter posledično zlitine iz sistema Fe-Mn obravnavajo kot ene najbolj perspektivnih za izdelavo in kasnejšo uporabo v želenih aplikacijah za medicinske namene. Pri ustvarjanju in razvoju novih zlitin in izdelkov iz navedenega binarnega sistema, ki bi izkazovali za telo neškodljivo in povečano stopnjo razgradljivosti, smo glede na ustvarjalne prednosti dodajalnih tehnologij izbrali selektivno lasersko taljenje.
Z raziskavami smo v prvi vrsti dokazali razlike med uporabo mehansko mešanih elementarnih kovinskih prahov in predhodno izdelanimi zlitinskimi kovinskimi prahovi. Hitrost napredovanja korozije kot tudi raztapljanje izdelkov iz primerjanih kovinskih prahov izdelanih s selektivnim laserskim taljenjem v različnih medijih lahko ocenimo kot povsem primerljivo. 
Z omogočenim načinom spreminjanja obratovalnih parametrov (moč laserja in hitrost vrstičenja) in obsežno karakterizacijo materiala smo izdelali procesna okna, ki so nam služile za ugotavljanje vpliva in optimizacijo parametrov, kar je vodilo v izbiro najugodnejših obratovalnih parametrov za povečanje reakcijske površine in posledičnega hitrejšega napredovanja korozije. Iz potrebe po prekrivanju premera laserskega snopa in medlaserske razdalje smo izpeljali novo enačbo za izračun gostote vnesene energije. Za podrobno analizo in ugotovitev vpliva procesnih parametrov smo primerjali tudi vzorce izdelane z enako vneseno gostoto energije vendar uporabljenimi različnimi vrednostmi moči laserja in hitrosti vrstičenja.  
Kljub opaženemu splošnemu upočasnjevanju hitrosti napredovanja korozije ob dodatku Ag nam je s Fe-Mn-Ag zlitino in s skoraj polovično vrednostjo ustvarjene poroznosti uspelo izdelati material s hitrostjo korozije kar 1775,22 µm/leto.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-12-14 08:00:03</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>133749</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 84183</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 87448067</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
