<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Prva pomoč pri poškodbah povzročenih s kmetijskimi stroji</dc:title><dc:creator>Mlakar,	Eva	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Sotler,	Robert	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Plesec,	Špela	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kramar,	Janez	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>poškodbe na kmetiji</dc:subject><dc:subject>nesreče s kmetijsko mehanizacijo</dc:subject><dc:subject>prva pomoč</dc:subject><dc:description>Uvod: Kmetijstvo spada med nevarnejše gospodarske panoge, saj tekom opravljanja nastane veliko poškodb, ki terjajo tudi smrtne žrtve. Največ nezgod se zgodi med delom s traktorji, predvsem zaradi nepazljivosti upravljalca stroja, njegovega slabega psihofizičnega stanja in dotrajanosti  kmetijskih  strojev.  Prva  pomoč  se  običajno  nudi  ponesrečencu  na  kraju dogodka, pogosto jo izvedejo laiki po svojih zmožnostih. Namen: Namen diplomskega dela  je  predstaviti  najpogostejše poškodbe, ki nastanejo pri delu s kmetijskimi stroji in ukrepe prve pomoči.  
Metode  dela:  Uporabljena  je  bila  deskriptivna  metoda  dela,  s  pregledom domače in tuje znanstvene in strokovne literature, ki smo jo pridobili s pomočjo podatkovnih 
baz  Medline,  CINAHL,  PubMed  in  portala  Digitalne  knjižnice Univerze v Ljubljani.  Za iskanje  literature  v  slovenskem  jeziku  je  bila  uporabljena  bibliografsko-kataložna  baza podatkov COBISS. V  podrobnejšo  analizo  smo  vključili  60 virov literature. Večina uporabljene literature  je  mlajša  od  petih  let,  nekaj  pa  je  je zaradi relevantnosti za obravnavano  temo  tudi  starejše  od  desetih  let.  
Rezultati:  S  pregledom  literature  smo ugotovili,  da  so  najpogostejše  poškodbe  pri nesrečah s  kmetijskimi  stroji  zlomi  in  zvini, raztrganine, zmečkanine in udarnine, poškodbe glave in hrbtenice, posledične krvavitve ter 
nezavest.  Za varno obravnavo poškodovanca vedno pristopamo po znanem vrstnem redu: varnost,  odzivnost  poškodovanca,  dihalna  pot,  dihanje  in  krvni  obtok.  Predstavili  smo 
protokol  obravnave  International  Trauma  Life  Suport  in  ukrepe  prve  pomoči  pri  vseh najpogostejših  poškodbah.  Razprava  in  zaključek:  Prva  pomoč  je  dolžnost  vsakega 
posameznika, da  v okviru svojih zmožnosti in znanja pomaga poškodovancu oziroma  mu priskrbi  strokovno  zdravstveno  oskrbo.  V  Sloveniji  zaenkrat  še nimamo programov, ki bi 
ozaveščali kmete in kmetovalce o (ne)varnosti na kmetiji in bi hkrati omogočali, da pridobijo ustrezno  znanje  o  prvi  pomoči.  Priporočljivo  je,  da je na vsakem delovišču(kmetiji ali traktorju)  nameščen  ustrezen komplet prve pomoči.  Za preprečevanje nesreč z delovnimi stroji  morajo  biti  stroji  tehnično  izpravni,  upoštevati  se  morajo  varnostna  priporočila, traktorji  morajo  biti  opremljeni  z  varnostno  kabino  ali  varnostnim  lokom  med  njihovo uporabo pa mora biti nameščen varnostni pas. V prihodnje vidimo še veliko priložnosti za vključevanje medicinskih sester v ruralnem območju, predvsem pri prenosu znanja prve 
pomoči.</dc:description><dc:publisher>[E. Mlakar]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-12-10 07:45:48</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>133700</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 616-083</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 111468</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 88751107</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
