<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Ocena znanja prve pomoči prostovoljnih gasilcev Gasilske zveze Vrhnika</dc:title><dc:creator>Božič,	Alenka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kvas,	Andreja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Sotler,	Robert	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Milavec Kapun,	Marija	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>izpopolnjevanja in usposabljanja</dc:subject><dc:subject>raven znanja</dc:subject><dc:subject>spretnosti</dc:subject><dc:subject>nujna stanja</dc:subject><dc:subject>poškodbe</dc:subject><dc:description>Uvod: Gasilstvo predstavlja del sistema varstva pred nevarnimi in drugimi nesrečami ter je organizirano kot javna služba za zaščito, reševanje in pomoč. Zaradi dobre pokritosti, poznavanja terena, opremljenosti in hitre odzivnosti so prostovoljni gasilci najpogosteje klicana laična skupina v primeru nudenja pomoči. Prostovoljni gasilci se pri svojem operativnem delu pogosto srečujejo tudi z nudenjem prve pomoči. Namen: Namen raziskave je oceniti znanje prve pomoči operativnih gasilcev prostovoljnih gasilskih društev v Gasilski zvezi Vrhnika. Metode dela: Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela. Kot merski instrument smo uporabili spletni anketni vprašalnik, ki je nastal na osnovi pregleda literature. V statistično analizo so bili vključeni podatki, pridobljeni z anketiranjem prostovoljnih gasilcev iz Gasilske zveze Vrhnika. Anketiranje je potekalo decembra 2018 in januarja 2019. Podatke smo statistično obdelali z uporabo deskriptivne statistike, s pomočjo računalniškega programa Microsoft Excel 2016, jih opisali in grafično predstavili. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 89 anketirancev, od tega jih je imelo 59  opravljen tečaj za pridobljeno specialnost gasilec bolničar. Prostovoljni gasilci svoje znanje prve pomoči na lestvici od 1 (nezadostno) do 5 (odlično) ocenjujejo kot zadostno (—(x )= 2,29). Na vprašanja iz prve pomoči pa so pravilneje odgovarjali gasilci z opravljenim dopolnilnim usposabljanjem za specialnost bolničar. Anketiranci se zavedajo pomembnosti pogostega obnavljanja znanja in izvajanja rednih obnovitvenih vaj v polni delovni opremi, v simuliranem okolju iz prve pomoči. Razprava in zaključek: Gasilska organizacija je že dolgo tega prerastla svoje okvire, ki so včasih predstavljali le gašenje požarov. Razvila se je v organizacijo, ki na prostovoljni ravni nosi večji del bremena v sistemu nacionalne varnosti. Zato jo lahko opisujemo tudi kot enega izmed ključnih členov v verigi preživetja v kriznih situacijah. Pogosto prav prostovoljni gasilci brez formalnega izobraževanja iz nudenja prve pomoči predstavljajo prvi stik s ponesrečencem. Zaradi obsega svojega dela pri posredovanju na gasilskih intervencijah je pomembno, da se tudi prostovoljni gasilci zavedajo pomena rednega in pogostega obnavljanja znanj in praktičnih spretnosti prve pomoči. Kljub dobremu teoretičnemu znanju prve pomoči bi bilo potrebno v gasilskih društvih uvesti redna časovna obdobja, v katerih bi člani gasilskih društev s pomočjo ustreznih inštruktorjev osvežili in nadgradili znanja ter spretnosti.</dc:description><dc:publisher>[A. Božič]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-12-08 07:45:49</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>133663</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 616-083</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 111463</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 88396803</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
