<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Soočanje učiteljev razrednega pouka s spletnim nasiljem</dc:title><dc:creator>Škulj,	Anamarija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Peček,	Mojca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>medvrstniško nasilje</dc:subject><dc:description>Tema magistrskega dela je spletno nasilje v osnovnih šolah. Osredotočimo se na učitelje in njihovo soočanje s pojavom spletnega nasilja med učenci.
Teoretični del magistrskega dela je najprej namenjen razlagi pojmov nasilje in medvrstniško nasilje, saj je razumevanje teh pojmov ključno za razumevanje osrednjega pojma spletno nasilje. Opisani so dejavniki, ki vodijo do nasilnih dejanj, vloge, ki jih imajo udeleženci v nasilnem dejanju, ter različne vrste in oblike nasilja. Osrednji del magistrskega dela se osredotoča na različne definicije in značilnosti spletnega nasilja ter razlike med spletnim in tradicionalnim nasiljem. Opisane so oblike in vrste nasilja. Nato analiziramo uporabo spleta med mladostniki in otroki z vključitvijo ugotovitev treh večjih raziskav, ki so bile izvedene v Sloveniji. Velik poudarek je na predstavitvi možnosti za preventivno ravnanje šole, učiteljev, staršev in otrok samih. Sledi opis ukrepanja in obravnave v primeru spletnega nasilja med učenci z vidika učitelja, vodstva šole, staršev in otrok. 
Empirični del je sestavljen iz kvantitativnega in kvalitativnega dela. Kvalitativni del zajema analizo šestih naključno izbranih vzgojnih načrtov slovenskih osnovnih šol. V analizi se osredotočimo na vrednote, ki jih šola zagovarja; vzgojne oziroma preventivne dejavnosti, ki jih izvaja, ter vključenost tem nasilja in spletnega nasilja v vzgojni načrt. Kvantitativni del pa predstavlja raziskava med učitelji razrednega pouka, ki pokaže, kako so učitelji pripravljeni na odkrivanje in reševanje spletnega nasilja. Glavni cilj raziskav je ugotoviti, kakšna je pojavnost spletnega nasilja med učenci z vidika učiteljev in kako se učitelji nanj odzivajo.
Z analizo vzgojnih načrtov ugotovimo, da vzgojni načrti v večini ne predvidijo tem spletnega nasilja, prav tako ne izvajajo vzgojnih dejavnosti, ki bi bile neposredno povezane s spletnim nasiljem. Vsi analizirani vzgojni načrti pa se zavzemajo za politiko proti medvrstniškemu nasilju.
Vsi učitelji se strinjajo, da učenci tretjega, četrtega in petega razreda uporabljajo splet. Velika večina jih meni, da ga uporabljajo vsakodnevno. Rezultati so pokazali, da se več kot polovica učiteljev še ni srečala s spletnim nasiljem med učenci. Učitelji poročajo, da se ne čutijo dovolj kompetentne za odkrivanje in reševanje spletnega nasilja, poročajo namreč, da jim vodstvo šole ni podalo konkretnih navodil za ravnanje ob sumu spletnega nasilja. Večina učiteljev pa se zaveda, da so kljub temu, da se spletno nasilje največkrat dogaja v popoldanskem času, pristojni za reševanje in ukrepanje.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-12-08 04:33:10</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>133654</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 88141827</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
