<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Predstave predšolskih otrok o medvedu in dejavnosti za boljše možnosti sobivanja z medvedom</dc:title><dc:creator>Oblak,	Teja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kos,	Marjanca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>zgodnje učenje naravoslovja</dc:subject><dc:description>Otroci se že v zgodnjem otroštvu na podlagi lastnih izkušenj seznanjajo z naravo in do nje začnejo gojiti odnos. Izoblikujejo si predstave o naravi, ki pa niso vselej ustrezne. Tu imajo lahko pomembno vlogo vzgojitelji in drugi odrasli, ki pomagajo otrokom, da neustrezne predstave nadomestijo z ustreznejšimi. Na otrokove predstave poleg lastnih izkušenj in odraslih vplivajo tudi risanke, slikanice in pesmi, ki velikokrat vsebujejo naravoslovno neustrezne informacije. V mnogih literarnih delih za otroke in risankah nastopa medved, ki je v slovenskem podeželskem okolju pogosta gozdna žival. Prav zato sem v diplomskem delu raziskovala predstave predšolskih otrok o medvedu in zasnovala dejavnosti, ki bi lahko podprle sobivanje z medvedom.
V prvem delu raziskave sem ugotavljala, kakšne so predstave predšolskih otrok o medvedu in primerjala odgovore podeželskih otrok z odgovori otrok iz urbanega okolja. V tem delu raziskave je sodelovalo 60 otrok, starih od 5 do 6 let, in sicer 30 otrok iz mestnega okolja in 30 otrok s podeželja. V drugem delu sem se posvetila samo otrokom s podeželja. Zasnovala sem pet dejavnosti, ki bi lahko vplivale na sobivanje z medvedom, in tako bivanje z medvedom v skupnem okolju in zmanjšale število konfliktov med ljudmi in medvedom. Dejavnosti sem izvedla s 17 otroki iz eksperimentalne skupine in z tako poskusila spremeniti otrokove predstave in odnos do medveda, 13 otrok pa je bilo vključenih v kontrolni skupini. Po izvedenih dejavnostih sem intervjuje z obema skupinama otrok ponovila. 
Analiza začetnih in ponovnih intervjujev je pokazala, da so prisotne razlike v predstavah mestnih in podeželskih predšolskih otrok, saj podeželski o medvedu vedo več, njihove predstave pa so tudi bolj realne. Analiza je pokazala tudi, da so otroci v eksperimentalni in kontrolni skupini na začetku imeli napačne predstave in stereotipe o medvedu, ki pa so jih otroci iz eksperimentalne skupine z dejavnostmi večinoma ustrezno preoblikovali. Končna primerjava je pokazala, da vzgojitelj z dejavnostmi lahko pomembno vpliva na predstave otrok. Menim, da bi ob nadaljnjem izvajanju zasnovanih dejavnosti lahko pri naslednjih generacijah izboljšali možnosti sobivanja človeka in medveda.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-12-03 05:59:28</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>133599</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 87365123</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
