<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Priseljenci kot spregledana skupina na neprofitnem stanovanjskem trgu</dc:title><dc:creator>Dorić,	Tea	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Razpotnik,	Špela	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>neprofitni stanovanjski trg</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo obravnava položaj priseljencev in njihovih potomcev iz bivših republik Jugoslavije v Sloveniji v povezavi z reševanjem njihovega stanovanjskega vprašanja preko neprofitnih najemnih stanovanj. V teoretičnem delu je predstavljeno področje neprofitnih najemnih stanovanj s poudarkom na Javnem stanovanjskem skladu Mestne občine Ljubljana. Opisano je povpraševanje po neprofitnih stanovanjih in primeri neprofitne stanovanjske preskrbe v tujini. Dalje je definirana stanovanjska ranljivost ter to, kako jo zaznavajo organizacije in oblikovalci politik. V drugem delu je opredeljen položaj priseljencev v povezavi s socialno-ekonomskim statusom in medgeneracijskim prenosom ter prostorsko segregacijo. Nazadnje je predstavljen diskurz, s katerim se priseljenci srečujejo in je v tesni povezavi s predsodki, diskriminacijo in neenakostjo. Namen magistrskega dela je spoznati položaj priseljencev na neprofitnem stanovanjskem trgu, podporo, ki so je ob tem deležni od strokovnih služb, in diskurz, ki jih obdaja. V empiričnem delu magistrskega dela je uporabljena kvalitativna raziskava, znotraj katere je bilo izvedenih šest intervjujev tako s strokovnjakinjami iz stroke kot s strokovnjakinjami iz izkušenj. Rezultati raziskave pokažejo, da priseljenci kot specifična ranljiva skupina pri neprofitni stanovanjski oskrbi niso posebej upoštevani, vseeno pa udeleženke raziskave ocenjujejo, da v neprofitnih stanovanjih kot najemniki prednjačijo, in priznavajo, da ima njihovo priseljensko ozadje vlogo pri stanovanjski ranljivosti. Po podporo se priseljenci obračajo predvsem k bližnjim. Strokovne službe, ki jih obravnavajo, jim nudijo celostno podporo, vseeno pa priseljenci pogrešajo aktivnejšo vlogo države oziroma mesta ter večjo odzivnost, ukrepanje in prevzemanje odgovornosti od strokovnih služb. Zaradi negativnih izkušenj z nudeno podporo od strokovnih služb vanje velikokrat ne zaupajo, v svojem položaju se počutijo ujeti. Diskurz, ki jih obdaja kot priseljence in najemnike neprofitnega stanovanja, je predvsem negativen. Velikokrat so označeni kot lenuhi, konfliktneži, socialni problemi in izkoriščevalci sistema. Raziskava zaradi vključitve perspektive organizacij in uporabnikov prispeva k oblikovanju ustreznejše pomoči in podpore.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-11-24 04:51:33</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>133351</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 85990915</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
