<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Deformacija obraza: fotografija kot izhodišče za slikarska dela / Naključna deformacija fotografije kot izhodišče za slikarska dela</dc:title><dc:creator>Pori,	Katja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Čerče,	Ksenija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Grafenauer,	Petja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>slikarstvo</dc:subject><dc:subject>fotografija</dc:subject><dc:subject>deformacija</dc:subject><dc:subject>portret</dc:subject><dc:subject>obraz</dc:subject><dc:subject>analogna fotografija</dc:subject><dc:subject>digitalna fotografija</dc:subject><dc:subject>magistrska naloga</dc:subject><dc:description>Izhodišče magistrske naloge so deformirani družinski portreti. V prvem delu raziskujem obraz in njegovo upodabljanje ter reprodukcijo, za kar sem našla izhodišča v delu Hansa Beltinga: Faces – Zgodovina obraza.  Zanima me, kakšen pomen je imel obraz skozi zgodovino. Raziskujem, kaj se zgodi z obrazom, ko se spremeni v portret. Pomembno se mi zdi vprašanje, kakšno moč imajo podobe in kako lahko vplivajo na ljudi; med drugim navedem primere iz dela Davida Freedberga: Moč podob – Študije iz zgodovine in teorije odzivanja.  Ker pri svojem procesu dela pretvorim analogne fotografije v digitalne, na kratko predstavim tudi témo o fotografiji in njeni zgodovini ter o razlikah med digitalno in analogno fotografijo. Napišem definicijo slikarstva in navedem nekaj primerov, kako se lahko fotografija in slikarstvo med seboj povezujeta. 
Temu sledijo reprodukcije mojih slikarskih del, kjer predstavim tudi referenčne umetnike, ki ustvarjajo na podoben način.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-11-23 12:06:09</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>133347</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 22101</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
