<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Optimizacija AOD procesa z uporabo sekundarne žlindre pri nerjavnem jeklu 1.4307</dc:title><dc:creator>Stare,	Grega	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Knap,	Matjaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Bradaškja,	Boštjan	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>AOD</dc:subject><dc:subject>enožlindrni postopek</dc:subject><dc:subject>dvožlindrni postopek</dc:subject><dc:subject>nerjavno jeklo</dc:subject><dc:subject>žlindra</dc:subject><dc:subject>nekovinski vključki</dc:subject><dc:description>Cilj diplomskega dela je bil narediti primerjavo vpliva eno- in dvožlindrnega postopka v AOD konvertorju na kvaliteto nerjavnega jekla 1.4307 z osredotočenostjo na doseganje majhne vsebnosti žvepla v talini ob sočasnem spremljanju sestave žlindre in čistoče jekla. Izdelali smo 8 šarž po enožlindrnem postopku in 5 šarž po dvožlindrnem postopku ter primerjali vsebnosti pomembnih kemičnih elementov pri obeh postopkih, merili smo vsebnost aktivnega kisika v talini in temperaturo ob prihodu na ponovčno peč, spremljali sestavo AOD in VOD žlindr ter njihovo bazičnost. Vzorce jekel smo vzeli v obliki lizik iz AOD konvertorja po redukciji in po izvedbi DP, ob prihodu na ponovčno peč in pred dvigom na kontinuirno napravo, zadnji vzorec pa je bil vzet iz vmesne ponovce. 	
Na vrstičnem elektronskem mikroskopu  (FE-SEM) smo z metodo avtomatske analize nekovinskih vključkov spremljali razvoj nekovinskih vključkov in jih predstavili v treh ternarnih  sistemih (CaO-Al2O3-MgO, SiO2-Al2O3-CaO, (Mn,Ca)S). 
Po izvedenem procesu redukcije v AOD konvertorju je bilo največje število nekovinskih vključkov, analiziranih v vzorcu jekla, razporejeno v ternarni sistem SiO2-Al2O3-CaO. Po izvedbi dvožlindrnega procesa pa se je število vključkov v vzorcu, razporejeno v omenjeni ternarni sistem zmanjšalo, prisotnost nekovinskih vključkov razporejenih v ternarni sistem CaO-Al2O3-MgO pa se je povečalo. V končnem vzorcu jekla, vzetem iz vmesne ponovce, smo zaznali večje skupno število vključkov v primeru DP, glavnina nekovinskih vključkov je bila tu klasificirana v ternarni sistem CaO-Al2O3-MgO. Opazili smo tudi zelo povečano število prisotnih špinelov Al2O3?MgO. Pri EP je bila večina nekovinskih vključkov v vzorcu razporejena v sistem SiO2-Al2O3-CaO.
  Dodatno smo na dveh reprezentativnih šaržah (eno izdelano po EP in eno po DP) izvedli še meritev skupnega kisika. Za izbrani šarži so bile za vse vzorce poleg avtomatskih analiz nekovinskih vključkov izdelane še točkovne EDS analize karakterističnih vključkov.</dc:description><dc:publisher>[G. Stare]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-11-20 09:00:02</dc:date><dc:type>Višješolska diplomska naloga</dc:type><dc:identifier>133312</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 669</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 84108</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 86647299</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
