<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Driske pri teletih</dc:title><dc:creator>Kropivnik,	Barbara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ježek,	Jožica	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>govedo</dc:subject><dc:subject>teleta</dc:subject><dc:subject>driska</dc:subject><dc:subject>dejavniki</dc:subject><dc:description>Namen diplomskega dela je bil proučiti problematiko drisk pri teletih s pomočjo znanstvenih člankov in strokovne literature. Proučili smo dejavnike, ki vplivajo na pojav drisk, znake, preventivne in kurativne ukrepe  ter analizirali podatke z domače kmetije. Raziskali smo dejavnike, ki vplivajo na pojav drisk. Ti so oskrba telet ob rojstvu, namestitev in napajanje telet ter osebje, ki skrbi za teleta. Našteli in opisali smo tudi najpomembnejše kužne povzročitelje drisk. Med njimi so rotavirusi, kriptosporidiji, Escherichia coli, koronavirusi in kokcidije. Dotaknili smo se tudi preprečevanja in zdravljenja drisk. Nato smo opisali kmetijo in tehnologijo reje telet v starem in novem hlevu. Ugotovili smo, da so teleta v starem hlevu pogosteje zbolela za driskami kot sedaj v novem hlevu. Tako smo iz rezultatov ugotovili, da teleta v novem hlevu zaradi driske več ne poginjajo, potek driske je lažji in ni več potrebno zdravljenje s strani veterinarja. Selitev v novi hlev je ugodno vplivala na zdravje telet in posledično tudi na gospodarnost vzreje, ki se izraža skozi manjše izgube, manjše stroške zdravljenja in z manj dela. Vsa naša predvidevanja, da so bila teleta v starem hlevu okužena, da je bilo zdravstveno stanje tam slabše in da obstaja več vrst drisk in njihovih simptomov ter ukrepov za preprečevanje so bila pravilna.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-11-19 07:15:19</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>133263</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 202796</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 86220547</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
