Sum stvarne napake kot kršitev prodajne pogodbe v primerjalnem in slovenskem pravuMilošič, Eva (Avtor) Možina, Damjan (Mentor) stvarna napakasum stvarne napakenefizične lastnostitržnost stvariustreznost za običajno raboustreznost za posebno rabokupčevi jamčevalni zahtevkiodgovornost za stvarno napakodokazno bremeStvarne napake nujno ne izhajajo le iz fizičnih lastnosti stvari, ampak tudi iz pravnih in dejanskih razmerij med stvarmi in njihovim okoljem. Tako so za presojo ustreznosti prodajalčeve izpolnitve obveznosti iz prodajne pogodbe, tj. izročitve stvari brez stvarnih napak, pomembne tudi neotipljive lastnosti, kot npr. upoštevanje dobre proizvodne prakse, prisotnost ustreznih certifikatov tehnoloških proizvodov, organska in etična proizvodnja hrane (npr. halal) ali odsotnost morebitnih negativnih lastnosti stvari (npr. otroškega dela ali bakterijskih okužb hrane). Vsem primerom je skupno, da so nefizične lastnosti stvari enako, če ne celo bolj pomembne kot fizične lastnosti pri presoji uporabnosti stvari za njen običajen ali poseben pogodbeno dogovorjen namen. Zaradi pomembnosti vpliva zunanjih okoliščin na presojo ustreznosti stvari lahko že zgolj sum stvarne napake na predmetu prodaje onemogoča ali ovira uporabnost stvari za njen predviden namen (npr. onemogoča nadaljnjo prodajo), s tem pa predstavlja stvarno napako, za katero odgovarja prodajalec. Sum stvarne napake tako ni predhodnik stvarne napake, temveč je posebna vrsta stvarne napake. Časovna omejitev prodajalčeve odgovornosti za stvarne napake po eni strani vzpostavlja pravno varnost prodajalca, po drugi strani pa zmanjšuje pravice kupca. Ob pojavu suma stvarne napake, ki onemogoča uporabnost stvari za njen predviden namen, je pravična razdelitev odgovornosti za sum bistvenega pomena pri presoji, ali bo mogoče že zgolj sum šteti za stvarno napako, ki predstavlja kršitev prodajne pogodbe.20212021-11-18 09:00:10Magistrsko delo/naloga133244VisID: 101998COBISS_ID: 85967363sl