Eklezialni vidik evharistije pri papežu Janezu Pavlu II.Šuštar, Janez Pavel (Avtor) Turnšek, Marjan (Mentor) evharistijazakramentCerkevpapež Janez Pavel II.občestvonavzočnostSkrivnost Cerkve temelji na Kristusu in občestvenem obhajanju zakramentov, še posebno zakramenta evharistije. Kristus je ustanovil Cerkev, da bi ohranjala in posredovala oznanilo odrešenja vsem ljudem, obhajala zakramentalne skrivnosti, zbirala ljudi v molitvi in združevala ljudi v medsebojni ljubezni. Ljubezen do bližnjega je na najveličastnejši način pokazal Jezus Kristus s svojo daritvijo na križu in zapustil spomin tega dejanja v obhajanju svete evharistije. Ta vzvišeni zakrament ohranja Kristusa v resnični, stvarni in bistveni navzočnosti v cerkvenem občestvu. V tej Kristusovi navzočnosti Cerkev raste, se krepi in živi. Cerkev ne more brez obhajanja evharistije, kakor se tudi evharistija ne obhaja brez občestva. To učenje povzema tudi papež sv. Janez Pavel II., ko v svojih okrožnicah in pismih govori o zakramentu evharistije in cerkvenem občestvu. Cerkve ne vidi le v smislu institucije, ampak jo vedno znova opredeljuje kot živ organizem, ki črpa moč za življenje iz evharistične skrivnosti. Prav tako so za življenje Cerkve pomembni tudi drugi zakramenti, ki so vedno povezani in naravnani na zakrament evharistije. Ključna zakramenta, ki ju papež posebej izpostavi sta sveti krst in sveta spoved. Krst človeka najprej sprejme v občestvo vernikov in omogoči prejem zakramenta evharistije in ostalih zakramentov, sveta spoved pa vernike naredi vredne obhajanja svete evharistije.[J. P. Šuštar]20212021-11-13 09:00:02Magistrsko delo/naloga133159UDK: 27-72-1Janez Pavel II.VisID: 26902COBISS_ID: 86746627sl