<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Doživljanje in stališča učencev ter njihovih staršev do odnosov in sodelovanja z vrstniki med epidemijo Covid-19</dc:title><dc:creator>Rukelj,	Sara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Polak,	Alenka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>učenci</dc:subject><dc:description>Vsak posameznik je družbeno bitje, ki se skozi vse življenje razvija v interakciji z okoljem, ki s svojimi kulturnimi in zgodovinskimi ozadji pomembno vpliva na posameznikov razvoj. S pojavom koronavirusa, ki se je leta 2020 razširil po vsem svetu, je prišlo do korenitih sprememb v okolju. Omejitev gibanja, socialna distanca, prepoved zbiranja skupin na javnih površinah, zaprtje raznovrstnih institucij in storitev, ki jih ljudje vsakodnevno obiskujejo in uporabljajo, so le nekatere izmed njih. Okolje in socialne skupine imajo za posameznika velik pomen, saj mu s svojimi vplivi vsakodnevno pomagajo pri zadovoljevanju njegovih potreb, hkrati pa pomembno vplivajo na razvoj osebnosti. Vzpostavljanje interakcije z drugimi ljudmi omogoča proces socializacije, ki je vseživljenjski proces in posameznika umešča v družbeni in kulturni svet, v katerem živi. Brez procesa socializacije družba ne bi obstajala, posameznik pa ne bi izoblikoval identitete, norm in vrednot. Vključenost posameznika v družbo zadovoljuje potrebo po sprejetosti in pripadnosti, na drugi strani pa omogoča, da posameznik razvije svoj družbeni jaz. Šola, katere namen je v prvi vrsti poučevanje učencev, je hkrati tudi prostor socialni odnosov in varovalni dejavnik za otroke. Šola posameznikom nudi možnost, da vzpostavljajo socialne stike z vrstniki in učitelji, ki otroku pripomorejo pri zadovoljevanju potrebe po ljubezni, sprejetosti in pripadnosti, kar pripomore k povečanju občutka varnosti in k pozitivnejši samopodobi oz. predstavi o sebi. V magistrskem delu, ki temelji na kvantitativnem raziskovalnem pristopu, sem uporabila študijo primera ene osnovne šole. Podatke sem pridobivala s pomočjo spletne ankete. Raziskava je temeljila na namenskem, neslučajnostnem vzorčenju. V njej so sodelovali učenci od 6. do 9. razreda OŠ Franceta Bevka v Ljubljani in njihovi starši. Glavni cilj raziskave je bil raziskati izkušnje in stališča učencev in njihovih staršev glede zaznavanja odnosov in sodelovanja z vrstniki v času epidemije Covid-19 ter jih primerjati med seboj. Raziskava je pokazala, da so učenci v času epidemije Covid-19 zelo pogosto pogrešali svoje prijatelje in si zelo pogosto želeli druženja z njimi. V času, ko so bile šole zaprte, so učenci OŠ Franceta Bevka stike najpogosteje vzpostavljali s svojimi sošolci, s katerimi so bili v stiku večkrat na dan ali vsak dan. Za vzpostavljanje stikov z vrstniki so učenci v digitalnem svetu vsakodnevno uporabljali dopisovanje ali pogovarjanje s pomočjo socialnih omrežij. Po mnenju učencev in njihovih staršev se odnosi med sošolci v času epidemije Covid-19 niso bistveno spremenili, obenem pa starši poročajo, da so v času epidemije Covid-19 pri svojih otrocih zaznali, da so se s sošolci pogosteje pogovarjali po telefonu in se pogosteje družili z njimi na domu ali zunaj na ulici, dvorišču. Glede vpliva, ki so ga imeli omenjeni socialni stiki z vrstniki nanje v času epidemije Covid-19, so tako učenci kot starši najpogosteje odgovarjali, da so stiki z vrstniki učence osrečili, jim zmanjšali občutek osamljenosti, jim popestrili dneve oz. jih naredili zanimivejše. Odgovori staršev so pokazali, da je večina njih svoje otroke v času epidemije Covid-19 spodbujala k temu, da vzpostavijo in vzdržujejo stike z vrstniki, medtem ko so učenci odgovarjali, da so jih starši k temu spodbujali le redko ali občasno. Starši so najpogosteje odgovorili, da so svoje otroke k druženju z vrstniki spodbudili tako, da se gredo s prijatelji igrati na igrišče/igrala/ulico, da pokličejo svoje prijatelje po telefonu ali se gredo z njimi rekreirati (sprehod, kolesarjenje, tek ipd.). Učitelji OŠ Franceta Bevka so s pomočjo učnih vsebin enkrat na mesec spodbujali sodelovanje z vrstniki in drugimi ljudmi, medtem ko so bile naloge večkrat na teden zasnovane kot samostojno delo učencev. Po mnenju učencev in njihovih staršev so učitelji v času epidemije Covid-19 večkrat na teden pripravili zanimive ure pouka in s pripravljenimi nalogami in aktivnostmi večkrat na teden motivirali učence ter jim bili v času šolanja na daljavo vsak dan na voljo za pomoč in pogovor.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-11-13 04:24:09</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>133146</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 84264195</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
