Uspešnost trombektomije v povezavi z lokacijo in značilnostmi krvnega strdka pri akutni ishemični možganski kapiJaušovec, Anže (Avtor) Jeromel, Miran (Mentor) Podobnik, Janez (Komentor) Žibert, Janez (Recenzent) magistrska delaradiološka tehnologijaishemična možganska kaptrombektomijaintervencijska radiologijaUvod: Možganska kap (MK) je akutno bolezensko stanje centralnega živčnega sistema. Center za nadzor in preprečevanje bolezni (CDC) ocenjuje pojavnost MK na 795 tisoč primerov na leto, od tega se 140 tisoč primerov konča s smrtnim izidom. Intervencijska radiologija danes omogoča znotrajžilno zdravljenje/odstranjevanje krvnega strdka v možganskih arterijah. Pri zdravljenju MK je bistvenega pomena čas, ki mine do ponovnega odprtja možganske arterije, saj vpliva na končno okvaro in posledično rehabilitacijo bolnika. Namen: Namen magistrskega dela je predstaviti radiološko obravnavo in zdravljenje bolnika z MK. Cilj magistrskega dela je preučiti bolnike, ki so doživeli akutno ishemično MK zaradi s strdkom povzročene zapore debla (M1 segmenta) srednje možganske arterije in ugotoviti, ali obstaja statistično značilna povezava med značilnostmi krvnega strdka in številom uporabljenih manevrov med znotrajžilnim odstranjevanjem strdka. Metode dela: Izvedena je bila retrogradna študija primera. Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela, narejen je bil pregled literature, v empiričnem delu pa smo izvedli obdelave slik s programsko opremo ImageJ. Vzorec je predstavljalo 14 bolnikov z akutno ishemično MK, pri katerih je bil izveden znotrajžilni poseg s stent-retrieverjem vrste Trevo® (Trevo Retriever, Stryker Neurovascular, Fremont, CA). Zbrane podatke smo obdelali in analizirali s pomočjo programov Microsoft® Excel in SPSS, različica 21.0. Rezultati: Spearmanov test korelacije je pokazal, da med dolžino krvnega strdka in številom manevrov ni statistično značilne povezave (p=0,613). Podobno tudi med premerom krvnega strdka in številom manevrov ni statistično značilne povezave (p=1). S pomočjo Spearmanovega testa korelacije smo ugotovili, da je kot arterije ACM statistično značilno povezan s številom manevrov (p=0,006). Rezultati t-testa so pokazali, da obstajajo statistično značilne razlike v vrednostih HU med meritvami, narejenimi na krvnem strdku in meritvami brez krvnega strdka (p=0,003). Cronbachova alfa, ki znaša 0,814, je pokazala, da so meritve konsistentne. T-test je pokazal, da obstajajo statistično značilne razlike med meritvami, narejenimi z eno slikovno točko in meritvami, narejenimi s tremi slikovnimi točkami (p=0,008). Rezultati Spearmanovega testa povezanosti kažejo, da med številom manevrov in številčno vrednostjo HU strdka ni statistično značilne povezanosti (p=0,613). Zaključek: Kot poteka arterije, kjer se nahaja zapora s krvnim strdkom statistično pomembno vpliva na uspešnost mehanične rekanalizacije (t.j. število manevrov, ki jih potrebujemo za odstranitev strdka iz M1 segmenta ACM). Z meritvijo kota pred posegom lahko napovemo uspešnost trombektomije s stent-retrieverjem tipa Trevo.[A. Jaušovec]20212021-11-12 07:46:33Magistrsko delo/naloga133123UDK: 616-07VisID: 111388COBISS_ID: 84657411sl