<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Asinhroni algebrajski učinki</dc:title><dc:creator>Radešček,	Janez	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pretnar,	Matija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Ahman,	Danel	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>asinhrono izvajanje</dc:subject><dc:subject>algebrajski učinki</dc:subject><dc:subject>vzporedno izvajanje</dc:subject><dc:subject>prestrezniki</dc:subject><dc:subject>signali</dc:subject><dc:description>V delu si pogledamo programski jezik Æff in $\lambda_æ$-račun, na katerem temelji. Glavna lastnost $\lambda_æ$-računa je možnost asinhronega izvajanja v navezi z vzporednim izvajanjem. To dosežemo tako, da prestreznik naprej izvaja svoje nadaljevanje, medtem ko čaka, da dobi odgovor v obliki učinka iz drugega procesa. Ko prestreže želeni učinek, ga primerno obdela in izvajanje se spet nadaljuje. Osnovno verzijo $\lambda_æ$-računa razširimo z rekurzivnimi obljubami, mobilnimi tipi in dinamičnimi procesi. Rekurzivne obljube omogočijo, da bo program lahko reagiral na več učinkov z istim imenom operacije. Mobilni tipi omogočijo pošiljanje vrednosti višjega reda, predvsem funkcij. Dinamični procesi omogočijo ustvarjanje novih procesov sproti po potrebi. Dokažemo izreka o napredku in ohranitvi za osnovni in razširjen $\lambda_æ$-račun. Omenimo tudi nekatere razlike med $\lambda_æ$-računom in dejansko implementacijo jezika Æff.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-11-07 08:15:15</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>132952</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 004.42</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 122918</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 83902723</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
