<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Karakterizacija biooglja za uporabo v kmetijstvu</dc:title><dc:creator>Kapš,	Špela	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Žgajnar Gotvajn,	Andreja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>biooglje</dc:subject><dc:subject>piroliza</dc:subject><dc:subject>elementna analiza</dc:subject><dc:subject>termična analiza</dc:subject><dc:subject>PAH</dc:subject><dc:description>V okviru magistrskega dela smo karakterizirali sedem različnih vzorcev biooglja, ki so bili pripravljeni z dvema metodama, s pirolizo ali uplinjanjem. Biooglju smo določali parametre za karakterizacijo, ki jih določa EBC standard. Biooglje je trdna, heterogena snov, z visoko vsebnostjo ogljika vezanega v aromatskih spojinah, ki jo pridobimo s termokemijsko pretvorbo biomase, v pogojih brez ali z zelo nizko koncentracijo kisika, najpogosteje s pirolizo.
Namen magistrskega dela je bil karakterizacija biooglja, z namenom določitve ustreznosti uporabe v kmetijstvu. Biooglje se dodaja v tla z namenom izboljšanja kvalitete tal ter za sekvestracijo ogljika. Biooglje ima odličen potencial za zadrževanje ogljika in s tem blaženje podnebnih sprememb. Sekvestracija ogljika je proces, ki vključuje zajem in dolgotrajno vezavo oziroma skladiščenje CO2. Za sekvestracijo je pomembna dobra stabilnost biooglja in odpornost proti degradaciji  v okolju.
Eksperimentalno delo v laboratoriju je zajemalo pripravo vzorcev biooglja (sejanje, mletje), elementno (elemental) analizo, termično analizo biooglja, s katero smo določili okvirno (proximate) sestavo ter postavitev in modifikacijo metode za določitev policikličnih aromatskih ogljikovodikov (PAH). Metoda za določitev PAHov je zajemala Soxhlet ekstrakcijo ter kvantitatvno določitev PAHov v vzorcih z GC-MS/FID.
Z elementno analizo smo določili vsebnost elementov C, H, N ter na podlagi vsebnosti teh elementov in pepela izračunali vsebnost O. Najvišje vsebnosti so bile določene za C (med 51,93 % in 94,45 %), medtem ko so bile vsebnosti za O in H nižje (od 1,78 % do 8,29 % za O in od 0,16 % do 2,62 % za H), vsebnosti N pa le v sledovih pri določenih vzorcih. S termično analizo smo pridobili podatke o vsebnosti štirih glavnih komponent biooglja: vlagi, vezanemu ali fiksnemu ogljiku (C-fix), hlapnih komponentah in pepelu. Vsa biooglja so imela visoke masne deleže vezanega ogljika (od 48,60 % do 93,20 %), predvsem to velja za biooglja iz lesne biomase, pripravljena s pirolizo. V okviru določanja PAHov v biooglju smo določali 16 EPA PAHov. Najbolj zastopan PAH je naftalen (15 – 76 %), ki se pojavi v vseh vzorcih. Na vsebnost PAHov ima največji vpliv način priprave biooglja, saj ima vzorec pripravljen z uplinjanjem bistveno višjo vsebnost PAHov. Vsebnost PAHov se je izkazala za ključni izločilni kriterij. Ugotovili smo, da zaradi vsebnosti PAHov EBC standardu ustreza samo en preiskovani vzorec.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-11-04 13:30:00</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>132838</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 10441</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 89743363</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
