<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Ocenjevanje tveganj pri transportu in skladiščenju metanola in metanala</dc:title><dc:creator>Besal,	Tina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Novosel,	Barbara	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>metanol</dc:subject><dc:subject>metanal</dc:subject><dc:subject>transport</dc:subject><dc:subject>skladiščenje</dc:subject><dc:description>Industrijske nezgode lahko onesnažijo okolje in škodijo zdravju ljudi zaradi nehotenih izpustov velike količine nevarnih snovi pri transportu in skladiščenju. Gre za dogodek, ki je ušel nadzoru bodisi zaradi okvare naprave ali cisterne, zaradi človeške napake ali pa zaradi drugih zunanjih dejavnikov. 
V magistrskem delu je bil velik poudarek namenjen opisu in poznavanju transporta ter skladiščenja metanola in metanala. Tako sem v uvodnem delu pregledala zakonodajo in predpise, ter postavila širok okvir obravnave varnega ravnanja z nevarnimi snovmi pri transportu in skladiščenju. Metanol in metanal sta SEVESO nevarni kemikaliji, kar pomeni, da obstaja večje tveganje za takšne nezgode. Metanol je vnetljiva tekočina in akutno toksična kemikalija. Metanal je prav tako akutno toksična kemikalija, še posebej pa je rakotvoren in mutagen. Raziskavo sem izvedla v sodelovanju s kemičnim obratom, da bi ugotovila, ali imajo večji nezgodni dogodki vpliv tudi izven območja obrata. Obe snovi tedensko dostavljajo v avtocisternah, hranijo pa jih v pokončnih rezervoarjih (150 m3 metanola s koncentracijo 90 % in 200 m3 metanala s koncentracijo 45 %). 
V eksperimentalnem delu sem izvedla pet izračunov scenarijev za izpust in vžig metanola ter izpust metanala v računalniškem programu ALOHA. S pomočjo programa sem določila vplivna območja glede na ERPG vrednosti in območja toplotnega sevanja. Scenarije sem postavila v različne atmosferske pogoje – poleti in pozimi. 
Ob pregledu literature sem ugotovila, da je transport po železnici z vidika več parametrov primernejši in varnejši. Rezultati modeliranja pri skladiščenju nevarnih snovi so pokazali, da bi bile v primeru izlitja in izhlapevanja metanola in bazenskega požara metanola, posledice omejene na območje obrata. V primeru izpusta metanala, bi se v zrak sprostili hlapi, ki bi povzročili blažje zdravstvene težave (draženje dihal) tudi izven lokacije obrata. Zanimivo je, da razlika v temperaturi in vlagi ni pomembno vplivala na rezultat. Ugotovila sem tudi, da različna količina razlitega metanola po izračunih programa ALOHA ne vpliva na končni scenarij. Podala sem nekaj ukrepov za zmanjševanje posledic nezgodnega dogodka.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-11-04 11:25:00</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>132834</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 19701</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 183364867</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
