Ugotavljanje skladnosti inštrumentalnega in na tla nalepljenega Y testa pri okvarah gležnja, kolena in kolkaJereb, Vesna (Avtor) Rugelj, Darja (Mentor) Vauhnik, Renata (Recenzent) magistrska delafizioterapijaravnotežni testSEBTpatologija spodnjega udaodstopanja med različicama Y testaUvod: Y ravnotežni test se je razvil iz Testa dosega v 8 smereh (angl. Star Excursion Balance Test: SEBT). Originalno je 8 različnih smeri za doseganje. Nato se je test modificiral in se je razvila nova različica testa, ki vsebuje le 3 smeri doseganja (anteriorno, posteromedialno in posterolateralno). V literaturi se pojavljata dve različici Y testa, in sicer na tla nalepljen centimetrski trak, iz katerega preberemo vrednost, vse pogosteje pa se uporablja inštrumentalno različico Y testa, kjer preiskovanec potiska merilno ploščico v treh smereh in na inštrumentu odčitamo vrednost. Namen: Namen raziskave je bil ugotoviti skladnost inštrumentalnega Y testa (FSM Y-Balance Test Kit, USA) in na tla nalepljenega Y testa pri pacientih z okvaro, poškodbo ali kroničnim stanjem gležnja, kolena ali kolka. Metode dela: V raziskavi je sodelovalo 21 fizioterapevtov in 64 pacientov, ki so v času trajanja raziskave hodili na fizioterapijo v Zdravstveni dom Kranj in so imeli eno izmed patologij v gležnju, kolenu ali kolku (poškodba/okvara/kronično stanje) ter so bili starejši od 18 let. Vsak preiskovanec je v naključnem vrstnem redu izvedel oba načina testa (inštrumentalni Y test in na tla nalepljen Y test) s tremi poskusnimi meritvami ter tremi testnimi meritvami za vsako smer. Podatke smo statistično obdelali s programom SPSS 24. Rezultati: Statistično značilna razlika med obema različicama testa se je pokazala pri anteriorni smeri, večina preiskovancev je dosegala dlje na na tla nalepljenem Y testu. Pri posteromedialni smeri so nekateri bistveno več dosegali na inštrumentalnem Y testu, nekateri pa na nalepljenem testu. Pri posterolateralni smeri ni statistično značilnih razlik v doseganju. Razprava in zaključek: Zaradi različnih rezultatov doseganja med obema testoma ju med seboj ne moremo primerjati. Razlike med testoma se pojavijo ne glede na to, s katerim sklepom ima preiskovanec težave (kolk, koleno, gleženj, zdravi).[V. Bartol]20212021-11-03 11:28:58Magistrsko delo/naloga132792UDK: 615.8VisID: 111356COBISS_ID: 94780419sl