Staranje totalnih protez z akrilatno bazoCarai, Anastasia (Avtor) Anžel, Ivan (Mentor) Rojko, Franc (Komentor) Fošnarič, Miha (Recenzent) diplomska delalaboratorijska zobna protetikatotalne protezestaranjeakrilatmikrostrukturaUvod: V Sloveniji se z delno brezzobostjo sooča kar 80 % prebivalstva, 5 % prebivalcev pa se spopada s popolno brezzobostjo. Glede na rezultate raziskav bo starejša populacija čedalje večja in povpraševanje po protezah bo naraščalo. Dosedanja praksa je pokazala, da totalna proteza ni dosmrtna rešitev, saj je podvržena staranju, toda še vedno predstavlja najpogostejšo obliko protetične oskrbe brezzobega pacienta. Že v procesu izdelave totalnih protez prihaja do napak. V času uporabe izdelka te napake vplivajo na naravo in potek procesov staranja, ki so v ustni votlini najbolj odvisni od obremenitev in hidrofilnosti. Namen: Namen diplomskega dela je razumeti, kako se spreminja mikrostruktura akrilata, ki je podvržen procesom staranja v ustni votlini. Na podlagi tega želimo opredeliti, katera vrsta preizkušenega akrilata je najodpornejša proti neizbežnemu procesu staranja. Metode dela: V teoretičnem delu diplomskega dela je uporabljena deskriptivna metoda. Literaturo smo poiskali v bazah strokovnih člankov in znanstvenih revij. V praktičnem delu diplomskega dela je uporabljena eksperimentalna metoda. V laboratoriju smo pripravili vzorce akrilata in jih izpostavili procesu staranja. Rezultati: Z opravljenim eksperimentalnim delom smo potrdili, da se mehanske lastnosti akrilata zaradi vpliva staranja slabšajo. Ugotovili smo, da ima mikrostruktura akrilata ProBase Cold v surovem stanju najdaljše razpoke, akrilata Ivocap pa najkrajše. V surovem stanju se med različnimi vrstami akrilata razlikujejo tudi rezultati upogibnih preizkusov. Po ugotovitvah je Ivocap v surovem stanju prenesel največjo povprečno silo obremenitve. Najnižjo povprečno silo obremenitve je v surovem stanju prenesel hladno polimerizirajoči akrilat ProBase Cold. Ugotovili smo, da se število in dolžina pok v mikrostrukturi staranih preizkušancev občutno povečata. S staranjem se spremenijo tudi vrednosti maksimalnih obremenitev, ki jih material lahko prenese. Po ugotovitvah je za porušitev staranega akrilata v primerjavi s surovim akrilatom potrebne manj sile. Zaključek: Staranje je neizbežen proces, ki nedvomno vpliva tudi na akrilat, ki je osnovni gradnik totalne proteze. Staranje akrilata lahko po spremembi barve in topologije opazujemo tudi s prostim očesom. Lahko pa staranje opazujemo globlje, na ravni mikrostrukture. Ugotovili smo, da se s staranjem akrilata spreminjajo tudi mikrostruktura in mehanske lastnosti. V mikrostrukturi je prisotnih več napak, akrilat pa pod obremenitvami ne prenese več tako visokih obremenitev kot v surovem stanju. Staranju akrilata se ne moremo izogniti, lahko pa bolje razumemo njegovo naravo in potek.[A. Carai]20212021-10-29 09:29:32Diplomsko delo/naloga132561UDK: 616.31VisID: 109480COBISS_ID: 86383363sl