<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>MODELIRANJE IN SPREMLJANJE POJAVOV PRENOSA VLAGE V POLIMERNIH MATERIALIH IN FOTONAPETOSTNIH MODULIH</dc:title><dc:creator>MITTERHOFER,	STEFAN	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jankovec,	Marko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>polimeri</dc:subject><dc:subject>vlaga</dc:subject><dc:subject>fotovoltaika</dc:subject><dc:description>V pričujoči doktorski dizertaciji se teoretično in eksperimentalno ukvarjamo s transportom vlage v polimerih s poudarkom na enkapsulacijskih materialih v fotonapetostnih (PV) modulih. Vdor vlage smo merili v nadzorovanih razmerah v klimatski komori z vgrajenimi miniaturnimi senzorji temperature in relativne vlage. Izkazani vpliv samih tipal na merilne rezultate smo kvantitativno opredelili z neodvisno gravimetrično in-situ meritvijo in ga vključili v simulacijske modele. V numerične simulacije smo najprej vključili preprost Fickov difuzijski model, ki je sicer pri nekaterih materialih izkazal zadovoljivo ujemanje, medtem ko je drugje dal povsem napačne rezultate. Zato smo razvili nov simulacijski model dvojnega transporta, ki temelji na nehomogeni morfologiji materiala. Izkazal je bistveno boljše ujemanje v vseh materialih za ceno večjega števila zahtevanih parametrov in daljših časov simulacije. Časovno potratnost simulacij smo uspeli bistveno skrajšati tako, da smo razvili analitični model dvojnega transporta, kjer smo oblikovali sistem diferencialnih enačb, ki opisuje isti mehanizem dvojnega transporta in za razliko od prejšnjega uporablja homogeno diskretizacijsko mrežo.

Do sedaj smo obravnavali dva ključna dejavnika (temperaturo in koncentracijo vlage), ki vplivata na staranje polimerov in sta neposredno povezana z difuzijo vlage. Tretji ključni dejavnik, ki povzroča razgradnjo polimerov pa je ultravijolična (UV) svetloba. Njen vpliv na difuzijo vlage smo preverili tako, da smo razvili in izdelali UV svetlobni vir za uporabo v klimatski komori, ki temelji na nizu svetlečih diod. Rezultati so pokazali, da je transport vlage v polimerih neodvisen od obsevanja z UV v okviru pričakovanih doz.

Dobljene modele smo preizkusili za opis transporta vlage v PV modulih v realnih pogojih delovanja. V ta namen smo izdelali mini PV module z vgrajeno eno sončno celico polne velikosti in miniaturnimi senzorji temperature in relativne vlažnosti. Pet enakih sistemov smo namestili na različnih lokacijah z različnimi podnebnimi razmerami po vsem svetu, ki nam omogočajo modeliranje povezave med mikroklimatskimi pogoji PV modulov in klimo v teh regijah. Simulacije s končnimi elementi, ki temeljijo na Fickovem difuzijskem modelu, se dobro ujemajo z meritvami in omogočajo natančen opis poteka transporta vlage v PV modulih.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-10-26 10:00:00</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>132446</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 47428</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 82570755</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
