<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Trajnostno preoblikovanje bombažne industrije</dc:title><dc:creator>Šoba,	Lara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Gorjanc,	Marija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Ključne besede: pridelava bombaža</dc:subject><dc:subject>trajnost</dc:subject><dc:subject>anketa</dc:subject><dc:subject>intervju</dc:subject><dc:description>Diplomsko delo vključuje teorijo o tradicionalnem in trajnostnem pridelovanju bombažnih vlaken in praktični del, kjer smo z anketiranjem širšega občinstva pridobili informacije o miselnosti in znanju kupcev, z dvema intervjujema pa miselnost in trajnostno delovanje v tekstilni in modni industriji. V teoretskem delu so izpostavljene pozitivne in negativne strani tako tradicionalne pridelave kot trajnostnih principov pridelave bombažnih vlaken in podane možnosti drugačnega načina pridelovanja vlakna. Rezultati ankete, v kateri je sodelovalo 130 ljudi, so pokazali, da so ljudje dovzetni za pozitivne spremembe, želijo si bolj trajnostne tekstilne izdelke in so celo pripravljeni plačati več zanje. Vendar pa skoraj 33 % vprašanih ne pozna niti ene ekološke oznake in le 11 % vprašanih pozna oznako BCI (»The Better Cotton Initiative«), medtem ko jih kar 51 % ne bi kupilo izdelka, ki vsebuje gensko spremenjeni bombaž. Iz rezultatov lahko zaključimo, da kupci niso dovolj informirani o izdelkih, ki jih kupujejo. G. Zabret in ga. Benedetti, s katerima smo opravili intervjuja sta poudarila, da je trajnost zelo pomembna in razložila, kako je industrija že naredila in še dela spremembe tudi na tem področju. V obeh intervjujih je bilo poudarjeno, da večje povpraševanje kupcev po trajnostnih izdelkih vodi do takšnih sprememb.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-10-26 09:00:25</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>132438</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 82817</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
