Preiskava odvetniške pisarne v praksiMlakar, Katja (Avtor) Gorkič, Primož (Mentor) hišna preiskavapreiskava odvetniške pisarneodvetniška zasebnostrazmerje med stranko in odvetnikomzaupno razmerjepoklicna tajnost odvetnikaanaliza sodne prakseUstavno sodišče Republike Slovenijesodna praksa ESČPPoklic odvetnika v vsaki pravni in demokratični družbi predstavlja pomembno vlogo, saj v okviru svojega dela strankam zagotavlja ustrezno pravno pomoč, ki jo potrebujejo. Za učinkovito nudenje pravne pomoči s stranko oblikuje posebno zaupno razmerje, v okviru katerega stranka z njim deli številne zaupne informacije, ki lahko izvirajo tudi z njenega najintimnejšega področja zasebnosti. Odvetnika pri tem zavezuje dolžnost, da kot zaupno varuje vse, kar mu je stranka zaupala. Kadar organi kazenskega postopka opravljajo preiskavo odvetniške pisarne, se tako pojavi nevarnost, da bi lahko prišlo do nedopustnega posega v odvetniško zasebnost in s tem do neupravičenega razkritja zaupnih podatkov. Zaradi tega je treba že na abstraktni ravni zagotoviti ustrezne mehanizme, s katerimi se lahko preprečijo nedopustni posegi v odvetniško zasebnost v praksi. Neustrezna pravna ureditev hišne preiskave odvetniške pisarne je bila v preteklosti predmet številnih razprav, tako med pravnimi strokovnjaki kot tudi v sodni praksi slovenskih sodišč in praksi Evropskega sodišča za človekove pravice. Ključno spremembo na tem področju je prinesla odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije št. U-I-115/14, Up-218/14, s katero je sodišče ugotovilo protiustavnost določb takrat veljavnega Zakona o kazenskem postopku (ZKP). Zakonodajalec je sledil stališčem Ustavnega sodišča in z novelo ZKP-N ustrezno uredil opravljanje preiskovalnih dejanj pri odvetnikih in s tem poskušal zagotoviti ustrezno varstvo odvetniške zasebnosti tudi na zakonski ravni.20212021-10-26 09:00:18Magistrsko delo/naloga132437VisID: 100789COBISS_ID: 84666371sl