<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Doživljanje in izražanje strahu in žalosti pri učencih v prvem in drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju v osnovni šoli</dc:title><dc:creator>Cverle,	Nadja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Smrtnik Vitulić,	Helena	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>čustva v šoli</dc:subject><dc:description>Učenci v šoli vsakodnevno doživljajo in izražajo tako prijetna kot neprijetna čustva, med zadnje pa spadata tudi strah in žalost, ki smo ju v magistrskem delu podrobneje proučili. V empiričnem delu magistrskega dela smo se osredinili na raziskavo o doživljanju in izražanju strahu in žalosti pri učencih od 1. do 5. razreda osnovne šole. Vanjo je bilo vključenih 114 učencev, ki so obiskovali več kot 70 različnih slovenskih osnovnih šol. Na podlagi opazovalne sheme (Smrtnik Vitulić in Prosen, 2016) smo cel šolski dan opazovali izbranega učenca. Pri tem smo beležili njegova čustva ter situacije, v katerih je doživljal in izražal čustva, načine besednega odzivanja na čustva in odzive učiteljev ter sošolcev na čustva učenca. Z namenom poglobitve naše raziskave smo z 12 učenci 4. in 5. razreda izvedli tudi intervju o doživljanju in izražanju strahu in žalosti v šoli. Učence smo v intervjuju spraševali o situacijah, v katerih so v šoli doživljali strah/žalost, o njihovem doživljanju in razmišljanju ob strahu/žalosti, intenzivnosti doživljanja strahu/žalosti in odzivih učiteljev ter sošolcev na njihov strah in njihovo žalost. Rezultati opazovanja in intervjuja so pokazali, da sta strah in žalost v učencih sprožila različne situacije. Najpogostejši razlog za doživljanje in izražanje strahu pri učencih je bilo ocenjevanje, najpogostejši razlog za doživljanje in izražanje žalosti pri učencih pa graja učitelja (a le pri opazovanju čustev). Glede na rezultate opazovanja in intervjuja smo ugotovili, da so se učitelji in sošolci na strah/žalost učencev različno besedno in nebesedno odzvali, nekoliko bolj raznolike načine odzivanja učiteljev in sošolcev pa smo dobili z uporabo opazovanja. Rezultati intervjuja so pokazali, da je večina učencev doživljanje strahu jasno opisala, doživljanja žalosti pa večina ni znala ubesediti. Glede na rezultate intervjuja so učenci ob doživljanju in izražanju strahu/žalosti različno razmišljali in ju tudi različno intenzivno doživljali: strah srednje intenzivno, žalost pa intenzivno. Rezultati opazovanja so pokazali, da so učenci žalost dvakrat pogosteje doživljali in izražali kot strah. Rezultati omogočajo boljše razumevanje doživljanja in izražanja neprijetnih čustev strahu in žalosti pri učencih od 1. do 5. razreda osnovne šole in učiteljem ter drugim strokovnim delavcem osnovnih šol lahko pomagajo pri delu z njimi.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-10-26 04:08:16</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>132427</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 82131715</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
