<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Potreba po pripovedovanju in pripoved o travmatičnih dogodkih v avtobiografskem pisanju Kiševega romana Vrt, pepel</dc:title><dc:creator>Rajaković,	Valentina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Matajc,	Vanesa	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Hribar Sorčan,	Valentina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>pripovedovanje</dc:subject><dc:subject>pripovedna identiteta</dc:subject><dc:subject>travma</dc:subject><dc:subject>»zdravljenje z besedo«</dc:subject><dc:subject>avtobiografska literatura</dc:subject><dc:subject>srbska književnost</dc:subject><dc:subject>Kiš</dc:subject><dc:subject>Danilo: Vrt</dc:subject><dc:subject>pepel</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo se ukvarja z vprašanjem potrebe po pripovedovanju, ki jo misli z vidika filozofske antropologije in skozi literarno analizo Kiševega avtobiografskega romana Vrt, pepel (Bašta, pepeo, 1965). Filozofski razmislek o pripovedovanju kot o eksistencialni potrebi človeka temelji na Ricoeurjevem razumevanju potrebe po pripovedovanju in teoriji travme, kakor jo prek psihoanalize oriše Cathy Caruth. Magistrsko delo posebej poudari značilen jezik travme, kar služi kot osnova literarne analize Kiševega romana. Literarna analiza Vrta, pepela temelji na razmisleku o posebnostih Kiševe avtobiografske pisave, kakor se ta kaže v tej pripovedi o travmatičnem spominu na zgodbo očeta, ki je umrl v Auschwitzu. V analizi se avtorica osredotoča predvsem na Kiševe literarne postopke, ki preizprašujejo status resničnosti v avtobiografiji in ki omogočajo, da travma spregovori sama zase.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-10-25 07:15:12</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>132398</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 487034</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 82230275</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
