Primerjalna analiza motiva revščine v slikanicahMezeg, Gabriela (Avtor) Blažič, Milena (Mentor) Maria NikolajevaPrvi del diplomskega dela bo vseboval opredelitev in predstavitev mladinske književnosti ter mladinske književnosti s problemsko tematiko. Zatem bom prešla na problemsko tematiko današnjega življenja, predvsem problem pomanjkanja, ki ga bom prepletla s politično-filozofskim esejem Človeška duša v socializmu (1993) avtorja Oscarja Wilda. Pisateljevo kompleksno ustvarjanje in razmišljanje je bilo v veliki meri pogojeno z njegovo nadarjenostjo, zrelostjo, rahločutnostjo in občutkom za lepo; v precejšnji meri pa tudi z dogodki v času njegovega življenja ter okoljem in časom, v katerem je živel. Zato bo sledila kratka predstavitev njegovega življenja. V nadaljevanju bo sledila predstavitev prelomnega literarnega dela mladinske književnosti, dnevnika Ane Frank ‒ to sicer ni slikanica, je pa izjemno književno besedilo, osredinjeno na življenje v vojnih okoliščinah, s čimer v celoti zaobjame problemsko tematiko nasploh (bolezni, revščino, socialno izolacijo, vojno ipd.). Nato bom predstavila slikanico in njene poglavitne značilnosti ter prešla na slikaniške upodobitve del slovenskega klasika Ivana Cankarja, katerega veliki vzornik je bil predhodno omenjen irski ustvarjalec Oscar Wilde. Predstavila bom Cankarjeva dela v slikaniški obliki in tista, ki se nanj navezujejo (Blažić v Čeh Steger, Pulko in Zemljak Zones, 2018). Zatem bom nadaljevala z opisom dveh slovenskih slikanic, v katerih prevladuje tematika revščine: slikanico Šivilja in škarjice avtorja Dragotina Ketteja ter slikanico Tu blizu živi deklica, avtorice Ide Mlakar Črnič. Sledila bo predstavitev izobrazbe in dela švedske akademičarke, literarne kritičarke in pisateljice otroške ter mladinske književnosti Marie Nikolajeve. Teoretični del bom zaključila z opisom glavnih vidikov, ki jih Maria Nikolajeva preučuje pri analiziranju slikanic. Ti so: prizorišče, karakterizacije, perspektive, časovnost ter modalnost (Nikolajeva in Gostinčar Cerar, 2003). V nadaljevanju v empiričnem delu diplomskega dela bom pri lastnih primerjalnih analizah upoštevala omenjene vidike. V drugem, empiričnem delu diplomskega dela bo sledila primerjalna analiza slovenskih slikanic, ki tematizirajo revščino, po obdobjih od leta 1848 do 2021, in sicer v petih sklopih: 1848‒1918 Fran Miličinski ‒ Tolovaj Mataj: Trije hlapci; 1918‒1941 France Bevk ‒ Grivarjevi otroci; 1941‒1991 Ivan Cankar ‒ Pehar suhih hrušk; 1991‒ 2004 Charles Perrault ‒ Obuti maček in 2004‒2021 Saša Pergar ‒ O mestni in poljski miški. Za vsako obdobje bom izbrala najbolj reprezentativno slikanico. Vseh slikanic, ki jih bom analizirala, bo 5. Analizirala pa jih bom s citati iz verbalnega in vizualnega besedila (ilustracije). Za konec bom spoznanja iz teoretičnega in empiričnega dela povzela v enem odstavku ter jih razčlenila tudi z vidika predšolske vzgoje. Sledil bo kratek premislek o prihodnosti ‒ bo v svetu še več socialnih primerov? Ali lahko z optimizmom zavrnemo to postavko in zatrdimo, da jih bo manj?20212021-10-23 04:19:58Diplomsko delo/naloga132372COBISS_ID: 81539331sl