<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Poučevanje nadarjenih učencev pri pouku naravoslovja, biologije in kemije v osnovni šoli</dc:title><dc:creator>Bergant,	Tjaša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Juriševič,	Mojca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Torkar,	Gregor	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>nadarjeni učenci</dc:subject><dc:description>Učitelji se pri poučevanju srečujejo z nadarjenimi učenci. Poučevanje teh učencev od njih zahteva prilagojene strategije dela, ki učiteljem lahko predstavljajo zahtevne izzive. Četudi so se na področju dela z nadarjenimi učenci na naravoslovnem področju v zadnjih letih že pokazale številne izboljšave pa raziskave še vedno nakazujejo na določene težave. 
V magistrskem delu sem se osredotočila na delo učiteljev naravoslovja, biologije in kemije v osnovnih šolah oz. na način poučevanja nadarjenih učencev. Empirična raziskava je bila zasnovana v dveh delih. V njej je sodelovalo 97 osnovnošolskih učiteljev naravoslovja, biologije in kemije iz različnih slovenskih regij. S prvim, kvalitativnim delom raziskave, ki ga je predstavljal polstrukturiran intervju s 14 učitelji iz predvidenega namenskega vzorca, sem z vsebinsko analizo pridobila informacije o delu učiteljev z nadarjenimi. V drugem, kvantitativnem delu, sem z anketnim vprašalnikom, ki sem ga oblikovala na osnovi ugotovitev iz prvega dela raziskave, pridobila podatke o uporabi metod inkluzivnega poučevanja nadarjenih učencev, možnostih, ki jih učitelji imajo za delo z njimi, ter predstavili stališča učiteljev do izobraževanja nadarjenih oziroma o izobraževanju za delo z njimi. Podatke sem statistično obdelala, pri čemer sem uporabila postopke deskriptivne analize. 
Rezultati empirične raziskave so pokazali, da so učitelji naklonjeni prepoznavanju potreb nadarjenih učencev in podpirajo izvajanje obogatitvenih programov, a so mnenja, da šole ne zagotavljajo dovolj širokega nabora dejavnosti. Učitelji učne načrte pri predmetih naravoslovje, biologija in kemija upoštevajo, pogrešajo pa metodološke usmeritve in konkretna priporočila za delo z nadarjenimi učenci. Delo z viri in reševanje nalog na višjem nivoju sta po rezultatih sodeč najpogosteje izvajani aktivnosti. Učitelji stremijo k usmerjanju nadarjenih učencev k udeležbi na tekmovanjih ter obiskovanju dodatnega pouka in izbirnih predmetov s področij, za katera kažejo zanimanje. 
Učiteljem največje ovire pri poučevanju predstavljajo preobsežni učni načrti, primanjkljaji s področja poučevanja nadarjenih in pomanjkanje konkretnih usmeritev za delo z njimi, številčno preveliki oddelki in visok odstotek identificiranih nadarjenih učencev. 
Z raziskovalnimi ugotovitvami sem želela opozoriti predvsem na zanemarjanje nadarjenosti na področju naravoslovja in izoblikovati natančnejšo sliko o delu z nadarjenimi, ki je lahko dobro izhodišče za razvijanje izjemnih učnih potencialov učencev in spodbuda k strokovnemu razvoju učiteljev za bolj kakovostno delo z nadarjenimi pri naravoslovnih predmetih.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-10-23 04:19:34</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>132370</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 81883139</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
