<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Prepoznavanje, razumevanje in odzivanje na čustva otrok v vrtcu</dc:title><dc:creator>Tušar,	Lara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Poljšak Škraban,	Olga	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>predšolski otroci</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu sem raziskovala otrokov čustveni razvoj v predšolskem obdobju. Nalogo sem postavila v perspektivo vzgojiteljic, ker se mi zdi pomembno, da oseba, od katere se otrok uči čustvenih odzivov, prepoznava, razume in se ustrezno odziva na čustva otroka. Obdobje malčka je za čustveni razvoj bistvenega pomena, saj lahko primanjkljaji na tem področju v prihodnosti izzovejo težave na drugih področjih posameznikovega življenja. Že v obdobju dojenčka in malčka začnemo ljudje namreč kazati ter se sporazumevati s temeljnimi čustvi. Prepoznavanje, razumevanje in uravnavanje teh čustev se z razvojem govora samo še krepi. Glede na kritičnost tega obdobja pri posameznikovem razvoju zavedanja, izražanja, uravnavanja in prepoznavanja čustev, me je zanimalo, ali se vzgojiteljice v vrtcu te pomembnosti zavedajo, ter koliko poudarka same pri svojem delu temu področju dajejo.
V teoretičnem delu sem opredelila čustva, področja čustvovanja, temeljna čustva, njihov razvoj glede na razvojna obdobja ter na kakšen način lahko njihov razvoj spodbujamo. Dotaknila sem se tudi vpliva vrtca ter vloge vzgojiteljice v vrtcu na razvoj čustev in kaj je pri delu z otroki za spodbujanje čustev najpomembnejše. Prav tako sem pisala o pomembnosti komunikacijskih strategij, ki ta razvoj pomagajo krepiti. Izpostavila sem štiri, in sicer aktivno poslušanje, povzemanje, parafraziranje in opogumljajoče pripombe.
V empiričnem delu sem skušala s pomočjo kvalitativne raziskave raziskati in si odgovoriti na zgoraj zastavljena vprašanja. Odgovore sem pridobila preko odgovorov na pet polstrukturiranih intervjujev, na podlagi katerih sem povzela mnenja vzgojiteljic glede pomembnosti govora o čustvih, s čim si pomagajo pri razumevanju otrokovih odzivov, in njihove reakcije nanje, na kakšen način otroke pri izražanju in prepoznavanju čustev spodbujajo ter katere komunikacijske strategije pri tem uporabljajo.
Iz rezultatov lahko povzamem, da se vseh pet intervjuvank strinja o pomembnosti čustvenega razvoja v vrtcu ter da skušajo tudi same na tem področju, kljub pomanjkanju časa, z dodatnimi aktivnostmi razvoj spodbuditi. Prav tako nimajo večjih težav pri prepoznavanju otrokovih čustev. Te so izpostavile le v določeni burni čustveni situaciji, pri kateri odziv otroka zanje ni bil najbolj razumljiv. V večini izpostavljenih primerov je šlo za jezo, ki je otrok ni znal izraziti na socialno sprejemljiv način. Večina vzgojiteljic si je pri razrešitvi situacije pomagala s pogovorom. Prav tako se je izkazalo, da vseh pet vzgojiteljic pri svojem delu najpogosteje uporablja komunikacijsko strategijo aktivno poslušanje, kar je v skladu z navedbami v strokovni literaturi.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-10-23 04:19:22</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>132369</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 81907715</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
