Razvoj spletnega orodja za spodbujanje samoregulativnega učenjaŽerovnik, Alenka (Avtor) Rugelj, Jože (Mentor) Polak, Alenka (Komentor) samoregulacija učenjaOsrednji cilj raziskave, ki je predstavljena v doktorski disertaciji, je bil razvoj in evalvacija pripomočka za dajanje pisnih povratnih informacij, s katerim želijo učitelji spodbujati samoregulacijo učenja in vedenja pri učencih. Učenci, ki so zmožni večje samoregulacije učenja in vedenja, imajo boljše učne dosežke. Učiteljeva načela in strategije vodenja razreda vplivajo na razvoj samoregulacije učenja in vedenja posameznih učencev in na razredno klimo. Učitelji potrebujejo za učinkovito vodenje razreda ustrezne kompetence, s katerimi v razredu ustvarjajo pogoje, v katerih lahko učenci dosegajo dobre učne dosežke. Pri vodenju razreda morajo učitelji upoštevati, da se v mladostništvu v samoregulaciji in socialni kompetentnosti učencev večajo razlike med spoloma; dekleta pogosteje uporabljajo strategije samoregulacije učenja in bolje regulirajo svoje vedenje kakor fantje, razlikujejo pa se tudi v vrsti uporabljenih strategij. Razvoj samoregulacijskih spretnosti poteka od zgodnjega otroštva vse do odraslosti. Z dajanjem strokovno ustreznih povratnih informacij lahko učitelji učence usmerjajo k razvijanju samoregulacijskih spretnosti, to je k (samo)opazovanju, posnemanju, samokontroli in samoregulaciji učenja in vedenja. Strokovno oblikovane in primerno podane povratne informacije spodbujajo učence k proaktivnemu sprejemanju le-teh in prispevajo k večji učni motivaciji učencev in posledično k boljšim učnim dosežkom. Pri spremljanju razvoja samoregulacijskih spretnosti v daljšem časovnem obdobju ima pomembno vlogo digitalna tehnologija, ki omogoča beleženje, zbiranje, obdelavo in analizo zbranih podatkov o učenčevem šolskem delu, učnih dosežkih in njegovem vedenju. S pomočjo digitalne tehnologije lahko zagotovimo hitro izmenjavo povratnih informacij in posledično učinkoviteje spremljamo učenčev učni napredek, učne dosežke ter njegovo vedenje v šolskem kontekstu. Na to, kako bodo ključni deležniki učne situacije, tj. učenci, učitelji in starši učencev, pripravljeni uporabljati digitalno tehnologijo v izobraževanju, bistveno vplivata njihova digitalna pismenost in odnos do tehnologije. Z digitalno tehnologijo lahko obsežne zbirke digitalnih podatkov o napredku, učnih dosežkih ter vedenju učencev enostavno obdelamo in z vizualizacijo učinkovito predstavimo, kar omogoča, da lahko učitelji, vodstvo posamezne šole in oblikovalci šolskih politik pridobijo posplošene in primerljive informacije o stanju izobraževanja v Sloveniji.V empiričnem delu doktorske disertacije predstavljamo rezultate raziskave, katere namen je bil razviti in evalvirati spletni pripomoček za spodbujanje samoregulacije učenja in proučiti vpliv digitalno posredovanih pisnih povratnih informacij na razvijanje samoregulacije učenja in vedenja pri učencih. Pripomoček, ki smo ga poimenovali Pripomoček Pohvale in Potrebne izboljšave (Pripomoček PPI), je bil implementiran kot programski modul in integriran v informacijski sistem za vodenje in upravljanje šol. Na osnovi analize pisnih povratnih informacij v spletnem okolju informacijskega sistema, zbranih pred raziskavo v okviru tega doktorskega dela, smo ugotovili, da učitelji v slovenskem prostoru svojim učencem v pisni obliki dajejo veliko več negativnih komentarjev kakor pohval. Pripomoček PPI smo zato zasnovali z namenom ozaveščanja učiteljev, da s pozitivno naravnanimi povratnimi informacijami pozitivno vplivajo na učno samopodobo in učno kompetentnost učencev. V Pripomočku PPI smo s sodelovanjem z učitelji praktiki oblikovali različne vsebinske kategorije za opisovanje močnih področij šolskega dela in vedenja učencev. V prvem delu empiričnega dela doktorske disertacije predstavljamo proces razvoja pripomočka za dajanje povratnih informacij v digitalnem okolju. V okviru tega procesa smo analizirali zadovoljstvo učiteljev s funkcionalnostjo informacijskega sistema za vodenje razreda (e-Asistent), ki vključuje različne module. V okviru raziskave smo pridobili mnenja učiteljev o uporabnosti modula Pohvale in pripombe, pri čemer smo ugotovili, da so učitelji s funkcionalnostjo obstoječega modula Pohvale in pripombe zadovoljni in menijo, da je za dajanje pisnih povratnih informacij uporaben. Raziskali smo tudi mnenja učiteljev o primernosti in pogostosti zapisovanja ter posredovanja povratnih informacij učencem in njihovim staršem ter njihova mnenja o pomembnosti spremljanja različnih področij otrokovega razvoja. Ugotovili smo, da se učitelji pomena povratnih informacij zavedajo in da menijo, da so pogoste in sprotne povratne informacije pomembne za zagotavljanje spodbudnega učnega okolja in za učni napredek učencev ter da so učitelji pripravljeni povratne informacije učencem zapisovati, čeprav menijo, da so pri svojem delu že zelo obremenjeni. Za vsa identificirana področja spremljanja otrokovega razvoja je večina učiteljev menila, da jih je pri posameznem učencu pomembno spremljati. Na osnovi analize zbranih rezultatov smo identificirali in opredelili tudi kriterije vrednotenja pripomočka, ki smo jih v nadaljevanju raziskave uporabili v procesu evalvacije. V drugem delu empiričnega dela doktorske disertacije predstavljamo rezultate analize učnih in motivacijskih strategij učencev in dijakov, njihove samoregulacije učenja in rezultate analize učiteljevih zaznav o samoregulaciji učenja učencev in dijakov v obdobju treh mesecev šolanja. Na podlagi analize samoocen učencev smo ugotovili, da so učenci statistično pomembno izboljšali svojo samoregulacijo učenja, medtem ko na podlagi analize zaznav učiteljev učenci samoregulacije učenja statistično pomembno niso izboljšali, ampak so jo v primeru avtorsko poimenovanega faktorja Izkazovanje kritičnega mišljenja v učni situaciji celo statistično pomembno zmanjšali. Opozoriti je potrebno, da samoocene niso podali isti učenci kot so jih ocenili učitelji, zato korelacij nismo računali. Zaradi številnih drugih možnih vplivov, kot na primer vpliva učinka novosti, ki jo predstavlja uvedba Pripomočka PPI in raziskovalne predpostavke, da izboljšanje samoregulacije učencev ne more biti zgolj posledica uporabe Pripomočka PPI, menimo, da bi za bolj natančne ugotovitve morali zmožnost učencev za samoregulacijo učenja in vedenja spremljati daljše časovno obdobje ter pri merjenju samoregulacije uporabiti drugačne načine zbiranja podatkov. V tretjem delu empirične raziskave smo raziskovali s pomočjo Pripomočka PPI vzpostavljeno komunikacijo med učitelji, učenci oziroma dijaki in starši. Analiza zbranih anonimiziranih pisnih povratnih informacij učiteljev učencem za obdobje šestih let ter kvalitativna analiza stratumskega vzorca zbranih pisnih povratnih informacij po posameznih podkategorijah spremljanja učencev je pokazala, da učenci iz v raziskavi sodelujočih slovenskih osnovnih in srednjih šol s Pripomočkom PPI prejmejo veliko več povratnih informacij, ki učencem predlagajo, kaj naj pri svojem šolskem delu izboljšajo, kot pa pohval. V raziskavo vključeni učitelji so svojim učencem zapisali zelo veliko pisnih povratnih informacij, ki so se navezovale na opravljanje nalog in aktivnosti v šoli in doma. Učitelji razrednega pouka in učitelji v srednji šoli so svojim učencem zapisali več pohval kot pa usmeritev za izboljšanje njihovega šolskega dela in učenja, medtem ko so učitelji na predmetni stopnji svojim učencem zapisali več usmeritev, kaj in kako naj izboljšajo učenje ali vedenje, kot pa pohval. Učitelji namenjajo statistično pomembno več pohval dekletom kot pa fantom in statistično pomembno več usmeritev za izboljšanje učenja ali vedenja fantom kot dekletom. Analiza Pripomočka PPI z vidika končnih uporabnikov, tj. učiteljev, učencev in staršev, je pokazala, da Pripomoček PPI učiteljem omogoča spremljanje učenja in vedenja učencev ter da je primeren pripomoček za motiviranje učencev za šolsko delo. Po mnenju učiteljev uporaba Pripomočka PPI ni vplivala na njihovo lastno motivacijo za pedagoško delo, njihovo lastno učinkovitost pri pedagoškem delu, njihove lastne dosežke pri poučevanju in drugem delu v šoli, njihovo odgovornost do dela, niti na njihov lasten profesionalni razvoj, vendar so učitelji hkrati menili, da je uporaba Pripomočka PPI povečala njihovo občutljivost za zaznavanje posameznih področij učenčevega učenja in vedenja ter povečala pogostost vključevanja teh področij v pisne povratne informacije in v komunikacijo z učenci. Učitelji so menili, da njihove pisne povratne informacije, podane s pomočjo Pripomočka PPI, niso vplivale na zmožnost učencev za samoregulacijo učenja, večina v raziskavi sodelujočih staršev pa je zaznala pozitiven vpliv uporabe Pripomočka PPI na odzivanje njihovega otroka na ustne in pisne povratne informacije, na otrokovo notranjo motivacijo za učenje, na otrokovo organizacijo časa za učenje, na otrokovo izbiranje načinov učenja, na otrokovo spremljanje njegovih lastnih strategij učenja, na zaupanje, komunikacijo in spoštovanje med otrokom in učiteljem, otrokom in starši ter starši in učiteljem. Pozitiven vpliv uporabe Pripomočka PPI na kakovost sodelovanja med učenci, starši in učitelji so zaznali tudi vsi v raziskavi sodelujoči učenci, ki so prepričani, da so zaradi povratnih informacij, prejetih s Pripomočkom PPI izboljšali svoje učenje, vedenje in učne dosežke. Uporabnost Pripomočka PPI potrjujejo vsi v raziskavi sodelujoči učenci ter večina staršev. Večina sodelujočih učiteljev je menila, da za uporabo pripomočka ne potrebujejo nobenih pisnih navodil, saj menijo, da jih pripomoček vodi k intuitivni uporabi, da pri uporabi le-tega ne zaznajo večjih sistemskih težav, da svoje napake ob vnašanju podatkov enostavno odpravijo, da so se ga hitro naučili uporabljati oziroma si zlahka zapomnili, kako se ga uporablja, da so s pripomočkom zadovoljni in bi ga priporočili tudi drugim.20212021-10-23 04:18:27Doktorsko delo/naloga132368COBISS_ID: 81916163sl