Vloga medicinske sestre pri obravnavi poškodovanca s hudo poškodbo glaveTrobec, Doroteja (Avtor) Prestor, Jože (Mentor) Sotler, Robert (Recenzent) diplomska delazdravstvena negatravmapristop k poškodovancuzunajbolnišnična oskrbaprimarni pregled ITLSUvod: V Sloveniji vsako leto 320 ljudi na 100.000 prebivalcev utrpi poškodbo glave, ki zahteva bolnišnično zdravljenje; izmed njih jih umre 15-30 na 100.000 prebivalcev ali več kot 300 ljudi na leto. Polovica tistih, ki umrejo zaradi hude poškodbe glave, jih umre v prvih dveh urah po poškodbi. Zunajbolnišnična ocena poškodovanca s poškodbo glave je zato izjemno pomembna pri zagotavljanju primerne oskrbe, pri kateri imajo zdravstveni delavci največjo vlogo. S poznavanjem pravilnih ukrepov lahko zdravstveni delavci omogočimo čim boljši izid oskrbe poškodovanca. Namen: Namen diplomskega dela je s pomočjo pregleda strokovne in znanstvene literature predstaviti vlogo medicinske sestre pri oskrbi poškodovanca s hudo poškodbo glave v zunajbolnišničnem obdobju po protokolu ITLS in s tem ugotoviti, kje imajo diplomirane medicinske sestre in zdravstveni reševalci največjo vlogo pri oskrbi poškodovanca s hudo poškodbo glave, in raziskati nekatere najpogostejše kontroverznosti, ki ostajajo pri oskrbi teh poškodovancev. Metode dela: V diplomskem delu je bila uporabljena metoda dela kritični pregled znanstvenih in strokovnih člankov, knjig in zbornikov v angleškem in slovenskem jeziku. Časovni okvir iskanja je bil od leta 2010 do leta 2020; ključne besede so se navezovale na vsebino diplomskega dela. Rezultati: Vloga medicinskih sester v zunajbolnišničnem okolju je kompleksna; delo zahteva sposobnost samostojnega dela, načrtovanja in odločanja, saj delo poteka v okolju, kjer se velikokrat ne moremo posvetovati z drugimi zdravstvenimi delavci. Njihova prisotnost je ključnega pomena v neposredni pomoči poškodovancem, tehničnem izobraževanju ekip, pri izvedbi protokolov zdravstvene nege in poučnem materialu. Z njimi se zagotavlja hitrejša, bolj organizirana in varna oskrba poškodovancev. Vloga medicinskih sester pri oskrbi poškodovanca s hudo poškodbo glave je predvsem pri izvajanju življenjsko pomembnih intervencij, kot so oskrba dihalne poti, oksigenacija in ventilacija in vzdrževanje zadostnega krvnega tlaka. Razprava in zaključek: Ekipe nujne medicinske pomoči morajo zagotoviti najhitrejši možni odziv med nastankom poškodbe glave in sprejemom poškodovanca v ustrezni travma center, sicer se smrtnost teh poškodovancev hitro in drastično poveča. Prognoza poškodovancev s travmatsko poškodbo možganov in nizko vrednostjo GCS je zelo odvisna od zgodnje obravnave vitalnih funkcij, predvsem zunajbolnišnična preventiva hipoksije z ustrezno respiratorno podporo, kot so intubacija, normoventilacija in preventiva aspiracije. Za reševanje teh je potrebna pozornost za detajle in učinkovito upravljanje s časom. Ekipno delo je izrednega pomena, saj se mora veliko intervencij izvesti sočasno. Kljub nenehnem raziskovanju ostajajo negotovosti pri zunajbolnišnični in tudi urgentni obravnavi poškodovancev s HPG predvsem zaradi kompleksnosti takih poškodb.[D. Trobec]20212021-10-22 07:45:50Diplomsko delo/naloga132336UDK: 616-083VisID: 109451COBISS_ID: 81908483sl