<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Preučevanje gradienta pH v gelski plasti ogrodnih tablet in njegovega vpliva na sproščanje slabo topnih učinkovin</dc:title><dc:creator>Osojnik,	Ajda	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Trontelj,	Jurij	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Berginc,	Katja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>hidrofilne ogrodne tablete</dc:subject><dc:subject>naprava za posnemanje želodčnega gibanja</dc:subject><dc:subject>naprava za posnemanje črevesnega gibanja</dc:subject><dc:subject>pH modifikacija</dc:subject><dc:subject>pH gradient</dc:subject><dc:subject>pH mikrookolja</dc:subject><dc:description>Večina zdravilnih učinkovin (ZU) je šibkih baz/kislin ali njihovih soli, za katere je značilna pH-odvisna topnost, ki lahko vodi v omejeno absorpcijo in biološko uporabnost zdravila. Z vgradnjo pH modifikatorjev v farmacevtsko obliko (FO) lahko v neposredni bližini delcev ZU prilagodimo pH mikrookolja (pHM), s tem pa izboljšamo topnost ZU in vplivamo na sproščanje. Hidrofilne ogrodne tablete se vzdolž GIT premikajo v enoviti obliki, izpostavljene mehanskim vplivom, ki jih v klasičnih napravah za sproščanje ne moremo posnemati. V podjetju Lek d.d. so razvili biorelevantni in vitro napravi za sproščanje, katerih prednost je izboljšana anatomska podobnost s človeškimi prebavili ter sposobnost stiskanja vsebine s krožnimi peristaltičnimi kontrakcijami, podobno kot in vivo. To sta umetni želodčni (AGS; ang: »advacend gastric simulator«) in črevesni (IMSPA; ang. »intestinal model for simulation of peristaltic action«) simulator. 
V prvem delu magistrske naloge smo opazovali sproščanje ZU s pH-odvisno topnostjo (natrijev diklofenakat, propranololijev klorid in dipiridamol) iz HPMC ogrodnih tablet v klasičnem (USP2) in biorelevantnem (AGS+IMSPA) sistemu za sproščanje. Z menjavo medija po 2 urah smo simulirali prehod iz želodca v tanko črevo. Vse modelne ZU so pričakovano izkazovale pH-odvisen profil sproščanja. V AGS+IMSPA smo zaradi dodatnih mehanskih obremenitev dosegli hitrejše in obsežnejše sproščanje. Ko smo v obstoječe FO vgradili pH modifikatorje, smo v primeru dipiridamola z vgradnjo fumarne kisline dosegli hitrejše in značilno obsežnejše sproščanje v obeh sistemih, propranololijev klorid pa se je ob prisotnosti vinske kisline sproščal hitreje in obsežneje le v AGS+IMSPA. Obseg in hitrost sproščanja natrijevega diklofenakata se nista povečala, ker je bil uporabljen delež pH modifikatorja Eudragita E najverjetneje prenizek. S kriostatsko metodo smo v plasteh hidrogela ogrodnih tablet brez pH modifikatorjev ob menjavi medija opazovali pH gradient. Opazili smo povečan vpliv želodčnega medija na pHM v gelskih plasteh po mehanski obdelavi v AGS v primerjavi z USP2, kar je sovpadalo s pospešeno kinetiko sproščanja obeh bazičnih učinkovin. pHM v gelskem območju tablet smo opazovali tudi vizualno z barvnim pH indikatorjem metiloranžem in potrdili vpliv pH vstopajočega medija, prisotnosti ZU in pH modifikatorjev na pHM v FO. S sočasno uporabo obeh metod smo lahko ovrednotili vpliv dinamičnega spreminjanja pHM po simuliranem prehodu iz želodca v črevo na kinetiko sproščanja ZU.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-10-21 07:45:02</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>132304</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 85081</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
