<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Teoriji ustanovitve in dejanskega sedeža v luči čezmejnega prenosa statutarnega in dejanskega sedeža družbe v pravu EU</dc:title><dc:creator>Palčič Vilfan,	Hana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kramberger Škerl,	Jerca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>korporacijska mobilnost</dc:subject><dc:subject>čezmejno preoblikovanje</dc:subject><dc:subject>teorija ustanovitve</dc:subject><dc:subject>teorija
dejanskega sedeža</dc:subject><dc:subject>izselitev sedeža</dc:subject><dc:subject>priselitev sedeža</dc:subject><dc:subject>svoboda ustanavljanja</dc:subject><dc:subject>štirinajsta direktiva</dc:subject><dc:subject>pravo Evropske unije.</dc:subject><dc:description>Magistrska naloga se ukvarja z vprašanjem dopustnosti omejevanja čezmejnega prenosa tako
dejanskega kot statutarnega sedeža (oz. čezmejnega preoblikovanja) družbe v luči svobode
ustanavljanja, ki je za družbe zajeta v 49. in 54. členu Pogodbe o delovanju Evropske unije. Ker
vprašanje čezmejnega prenosa sedeža na ravni Evropske unije dolgo ni bilo normativno urejeno,
magistrska naloga analizira sodno prakso Sodišča Evropske unije za vpogled v ureditev svobode
ustanavljanja v zvezi s korporacijsko mobilnostjo. Na podlagi obravnavane sodne prakse so podani
zaključki o dopustnosti čezmejnega prenosa družbe v pravu Evropske unije in analizirani različni
položaji glede na to, ali gre za priselitve v državo članico gostiteljico ali za izselitev iz matične
države članice tako dejanskega kot statutarnega sedeža družbe. Pri tem pa so tudi posebej
analizirane situacije, ko država članica sprejema teorijo dejanskega sedeža in ko sprejema teorijo
ustanovitve.
V magistrski nalogi se opredelim do različnih zaključkov, ki jih je Sodišče Evropske unije razvilo
glede izselitve in priselitve dejanskega in statutarnega sedeža družbe. V zadnjem delu se naloga
dotakne tudi nove, štirinajste, direktive na področju čezmejnih prestrukturiranj, ki je v normativno
ureditev vnesla pravico do čezmejnega preoblikovanja družbe in torej pravico čezmejnega prenosa
zgolj statutarnega sedeža, kot jo je Sodišče Evropske unije že pred tem razvilo v svoji sodni praksi.
Nazadnje pa se magistrska naloga dotakne tudi slovenske ureditve kolizijskih pravil za presojo
merodajnega prava družb ter nesmiselnosti vztrajanja pri teoriji dejanskega sedeža.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-10-20 09:00:02</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>132282</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 100768</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 83892995</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
