<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Ustavnost omejevanja svobode gibanja med epidemijo COVID-19 v Sloveniji in Nemčiji</dc:title><dc:creator>Gracar,	David	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Nikolić,	Bruno	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>svoboda gibanja</dc:subject><dc:subject>COVID-19</dc:subject><dc:subject>načelo sorazmernosti</dc:subject><dc:subject>ustavnost</dc:subject><dc:description>Diplomsko delo obravnava normativno ureditev človekove pravice do svobode gibanja v Sloveniji in Nemčiji, vladne ukrepe, ki so to pravico omejevali, ter njihovo skladnost z ustavo. Svoboda gibanja je ena od temeljnih človekovih pravic in svoboščin. Njena zgodovina sega že v antiko, ureditev, kakršno poznamo danes, pa se je pojavila v času po drugi svetovni vojni. V Sloveniji je urejena z ustavo, ki državljanom zagotavlja prosto gibanje, izbiro prebivališča ter zapuščanje in vračanje v državo. Določeni so tudi pogoji, znotraj katerih lahko to pravico omejujemo, in sicer v času razglasitve izrednega stanja ter prek predpisovanja načina njenega uresničevanja z zakonom. Pri slednjem je nujno, da upoštevamo načelo sorazmernosti. Vladni ukrepi v Sloveniji in Nemčiji so bili sestavljeni iz omejevanja gibanja na občine, statistične regije in zvezne države, uvedena je bila policijska ura, omejeno pa je bilo tudi prehajanje državne meje. Veliko teh ukrepov je povzročilo nestrinjanje javnosti in pravnih strokovnjakov, kar je privedlo tudi do presoj ustavnosti s strani sodišč. V Sloveniji se je za neustavnega izkazal Zakon o nalezljivih boleznih, na podlagi katerega je bilo sprejetih več odlokov, ki so omejevali svobodo gibanja. V Nemčiji je bil podoben zakon po hitrem postopku dopolnjen in nadgrajen, kar je prav tako dvignilo vprašanja o ustavnosti ukrepov. Pomembne razlike so se pokazale tudi v obliki politične organizacije v Nemčiji, saj je le-ta federalna država in se bistveno razlikuje od Slovenije. Iz primerjave ukrepov je razvidno, da so bili ukrepi v Sloveniji in Nemčiji enakovredni v strogosti ter da so človekove pravice omejevali primerljivo. 
Diplomsko delo je uporabno zato, da bralcem razširi obzorje in jim omogoči boljše razumevanje ene od njihovih temeljnih pravic, prav tako pa jih lahko spodbudi k večjemu zanimanju in javnemu vključevanju v diskurz glede omenjene problematike.</dc:description><dc:publisher>[D. Gracar]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-10-19 12:25:01</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>132250</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 343.263(497.4:430):616.98:578.834</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 17428</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 83778307</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
