<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Kakovost življenja žensk po zdravljenju raka jajčnikov</dc:title><dc:creator>Spahić Enci,	Ingrid	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mihelič Zajec,	Andreja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Mlinar,	Suzana	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>rak jajčnikov</dc:subject><dc:subject>kakovost življenja</dc:subject><dc:subject>po zdravljenju</dc:subject><dc:subject>potrebe</dc:subject><dc:subject>podporna skrb</dc:subject><dc:subject>medicinske sestre</dc:subject><dc:description>Uvod: Za rakom jajčnikov zbolevajo večinoma ženske po petdesetem letu starosti, prizadene lahko tudi mlajše ženske. Bolezen pogosto ostane neopažena, dokler se ne razširi v medenico in trebuh. Zdravljenje je odvisno od tega, kako daleč se je rak razširil in splošnega zdravstvenega stanja ženske. Glavni načini zdravljenja so operacija za odstranitev čim več rakavega tkiva in kemoterapija, običajno po operaciji za ubijanje preostalih rakavih celic, vendar se občasno uporablja pred operacijo za zmanjšanje raka. Preživetje žensk z rakom jajčnikov se izboljšuje, vendar v petih letih po diagnozi še vedno umre več kot polovica žensk. Nekateri neželeni učinki zdravljenja lahko vztrajajo še dolgo po zdravljenju in vplivajo na kakovost življenja. Namen: Namen diplomskega dela je predstaviti vpliv bolezni na kakovost življenja žensk po zdravljenju raka jajčnikov, raziskati, kako ženske po zdravljenju ocenjujejo kakovost življenja, ugotoviti, kakšne so potrebe žensk in proučiti vlogo medicinske sestre pri nudenju podporne skrbi. Metode dela: V diplomskem delu je bila uporabljena deskriptivna metoda raziskovalnega dela s pregledom literature. Za iskanje literature smo uporabili portal Digitalne knjižnice Univerze v Ljubljani (DiKUL). Iskali smo v podatkovnih bazah CINAHL, MedLine in ScienceDirect. Iskanje recenzirane, v angleškem jeziku objavljene literature je potekalo od januarja do marca 2020. Rezultati: Ženske z rakom jajčnikov imajo zaradi pozno odkrite, napredovale bolezni obsežnejši operativni poseg, zato lahko imajo slabšo kakovost življenja. Po kemoterapiji se razvijejo skupine simptomov, povezane z zdravljenjem. Pozno ali neučinkovito lajšanje simptomov znižuje, z zdravjem povezano, kakovost življenja. Bolezen se pogosto ponovi, strah pred ponovitvijo bolezni in smrtjo je prisoten pri ženskah vseh starosti. Svetovanje medicinskih sester zmanjša simptome distresa. Ženske z rakom jajčnikov imajo določene potrebe, ki jih je potrebno zadovoljiti, da se zmanjša njihov vpliv na življenje. Starost žensk pomembno vpliva na potrebe in skrbi, zato jo je potrebno upoštevati pri izdelavi individualnega načrta oskrbe po zdravljenju. Razprava in zaključek: Zdravljenje raka jajčnikov pušča posledice na telesnem, psihološkem in socialnem področju delovanja. Vse to vpliva na kakovost življenja. Ženske z rakom jajčnikov čutijo večje breme simptomov po zdravljenju kot drugi bolniki, ki so se zdravili zaradi raka. Za medicinsko sestro je pomembno, da razume potrebe žensk in njihovih laičnih negovalcev. Podporni sistemi imajo odločilno vlogo pri izkušnjah žensk z boleznijo po diagnozi, med zdravljenjem in po zdravljenju. Medicinska sestra lahko pomaga ženskam pri iskanju njihove lastne moči za spopadanje s strahom ali podpira preživele ženske, da razmislijo o drugih virih podpore.</dc:description><dc:publisher>[I. Spahić Enci]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-10-16 07:45:28</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>132192</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 616-083</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 109434</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 81071875</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
